Potovanje, mobilnost, žur. To so verjetno besede, ki opisujejo Erasmus - program izmenjave študentov tako po Evropi kot po svetu. Letos je ta program dopolnil 25 let. V Sloveniji se je tako na žure in študij po Evropi odpravilo 1724 študentov. Najbolj zagrizeni so družboslovci, sledijo jim ekonomisti in pravniki. Po 25 letih se nam obetajo malce drugačne mobilnosti, saj naj bi se sedem programov, ki so zajeti v sklop Erasmusa, združilo v enega. V Bruslju so prepričani, da bo to vodilo k večji učinkovitosti, enostavnejšim prijavam za dotacije ter manjši razdrobljenosti in prekrivanju. Prenovljeni program naj bi priložnost za študij, usposabljanje ali poučevanje ter beg pred lunatičnimi vladami ponudil petim milijonom ljudi.

Program Erasmus je bil uveden 1987, ko se je 3244 študentov udeležilo učnih programov v eni od enajstih držav, prvotno sodelujočih v programu. Danes je v program zajetih 33 držav. Študentom se tako ponuja kar veliko število možnosti za bolj sproščen študij kot v matični državi, saj bomo pod Alpami ponovno doživljali inflacije objektivnosti, uravnoteženosti in sproščenosti.

Sproščenost že čuti Svet za znanost. V prej omenjenem Svetu namreč ponovno opozarjajo, da delitev visokega šolstva, znanosti in tehnologije med dva ministrska resorja ni dobra. Na seji, ki je potekala v sredo, so ugotavljali, da njihova opozorila niso odmevala v javnosti, prav tako pa jih skrbi rebalans proračuna, za katerega upajo, da ne bo prizadel raziskav in tehnološkega razvoja. Sproščeni pasovi se tako zategujejo na področju visokega šolstva znanosti in tehnologije.

Sprostila so se sredstva Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Ta je za samoupravni študij, ki naj bi ga izvajali v sklopu gibanja Mi smo univerza, namenila 3000 evrov. Več o tem Miha Kordiš - gibanje Mi smo univerza:

Za mnenje o sredstvih, ki so namenjena samoupravnemu študiju, smo povprašali tudi Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani. Več o deljenju sredstev Aljaž Gaber - minister za študijsko problematiko:

Seveda ne moremo mimo tega, da bi se vprašali o sami samoupravnosti, ki jo dojemamo bolj tradicionalno. Sicer je nameniti sredstva lepa gesta, ampak jih lahko dojemamo kot humanitarno gesto - s humanitarizmom pa slej kot prej padejo zadeve v neko parazitsko odvisnost. Možnost, da je ta interpretacija popolnoma napačna, sicer dopuščamo.

Situacija pa ni nič kaj sproščena v Egiptu. V Kairu se poleg revolucije, vojaških režimov in pogromov navijačev dogaja tudi na študentski sceni. Študentski sindikat Ameriške univerze v Kairu bo 11. februarja začel s civilno nepokorščino proti še vedno trajajoči vladavini vojske. Zakaj ravno ta datum? Hosni Mubarak je lansko leto na ta dan sporočil, da odstopa z mesta predsednika. V sindikatu poleg civilne nepokorščine napovedujejo tudi proteste. Njihove glavne zahteve so: umik roparske vlade in javnih tožilcev, ustanovitev revolucionarne vlade in oblikovanje sveta, ki bi javno obsodil in za rešetke postavil kriminalce, ki so mučili in pobijali ljudi med revolucijo.

Iz protestnega vala Egipta se selimo na Japonsko. V Fukošimi so otroci še vedno izpostavljeni sevanju, posledici cunamija, ki je to mesto prizadel lani in povzročil jedrsko katastrofo. 360 tisoč otrok mora še vedno obiskovati šole, ki so močno izpostavljene sevanju. Kampanja, ki jo vodijo predvsem učitelji in matere otrok, je v tem mestu trenutno usmerjena v boj za obrambo življenj prebivalcev. To naj bi dosegli z enotnostjo in solidarnostjo, prevzeli pa naj bi tudi nadzor nad medicinsko oskrbo. Iz tega izhaja potreba po izgraditvi klinike, ki bi oskrbovala ljudi iz prizadetega območja.

V Keniji so protestirali učitelji. Ti od vlade zahtevajo, da takoj poveča sredstva za izobraževanje. Kenijski nacionalni sindikat učiteljev je dal vladi 2 tedna časa, da poveča dodatke, ki krijejo stanovanje ter zdravstveno oskrbo, prav tako pa želijo dodatek za učitelje, ki delujejo na najbolj problematičnih območjih. Za brezplačno in dobro delujoče šolstvo bi potrebovali slabih 5 milijard dolarjev, so še poudarili. Učitelji ponekod v tej državi zaslužijo mizernih 100 dolarjev na mesec.
Zakon o duševnem zdravju je bolan, zato ravno sedaj v Mariboru poteka problemska konferenca Za spremembo v duševnem zdravju. Namen konference je izhajati iz pozitivnih izkušenj uvajanja novosti, ki jih je sprožil zakon o duševnem zdravju, predvsem o sodelovanju med zdravstvom in socialo na področju obravnave v skupnosti. Konferenca je namenjena raziskovanju možnosti za spremembe, za premik iz obravnave iz institucij v skupnost, kako preseči težave institucionaliziranosti socialnega in zdravstvenega varstva in še kaj.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Z obvestili začenjamo v Mariboru, in sicer na bratskem radiu MARŠ. Ta pripravlja pester teden dogodkov, ki se začenjajo v sredo in trajajo vse do nedelje. Več o tem pa Jure Gojič:

Po Marširanju še kakšno o odpadanju mask branju pa jedači in kar je še tega ... Danes ob 15.00 lahko odvržete maske in poveste, da ne morete plačati njihove krize. Ta dogodek se ima zgoditi pred Bojem za ob 15.00. V trajanju bo delavnica dolga debeli dve uri.

S knjigo v roki se greste lahko borit na Filozofsko fakulteto. Danes od 17.00 do 18.00 v predavalnici 4 poteka bralni seminar Delavsko punkerske univerze.

Po branju in krizi ter mrazu se splača kalorično podpreti. Kalorije lahko najdete v torek, ob 19.00, v Infoshopu na Metelkovi. Tam vam kulinarične dobrote na veganski način pripravljajo na še eni v nizu veganskih večerij.

Dom starejših občanov Fužine vljudno vabi vse zainteresirane študente, da se kot prostovoljci vključijo v projekt, v katerem bi stanovalcem Doma starejših občanov Fužine nudili pomoč pri računalniškem opismenjevanju in v nadaljevanju pri samostojnem delu na računalniku.

Vsi, ki želite sodelovati v tem medgeneracijskem projektu, pišite na elektronski naslov soc.delavka@dso-fuzine.si.

Bodočim študentom še brca - v petek in soboto si lahko ogledate blišč in bedo slovenskih fakultet in ostalih visokošolskih zavodov na informativnih dnevih.

Tokratni infoblok je pripravil Franci.