Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Karlovčec Drašler Trio (2165 bralcev)
Petek, 10. 2. 2012
LukaZ



Z včerajšnjim koncertom Karlovčec Drašler Tria v Bizzarnici pri Mariči je slovenski jazz dokončno dobil celovito podobo skozi skrbno grajeno, izpovedno bogato, improvizacijsko iskrivo in energijsko nasičeno eskpresijo svobodnjaškega jazza ... * v celoti!

Z včerajšnjim koncertom Karlovčec Drašler Tria v Bizzarnici pri Mariči je slovenski jazz dokončno dobil celovito podobo skozi skrbno grajeno, izpovedno bogato, improvizacijsko iskrivo in energijsko nasičeno ekspresijo svobodnjaškega jazza. Premierni nastop tria, ki ga tvorijo Marko Karlovčec - altovski saksofon, Jošt Drašler - kontrabas in Vid Drašler - bobni, je skozi svojo godbo intenzivno strnil odmev in resonanco dogajanja zadnjih let v Sloveniji, ki sta preko aktivnih kreativnih ustvarjalcev in ustvarjalk ter prostorov ustvarila močno sceno, razpršeno med osebno ekspresijo in kolektivnim muziciranjem. Ta odmev se zajeda v številne žanrske oblike od rocka, nojza, elektronike in zvočne umetnosti do jazza v njegovih raznoterih oblikah. Pričujoči mali koncert za prgišče poslušalcev in naključnih obiskovalcev Bizzarnice na Metelkovi je bil pomemben moment v afirmaciji domačega jazza v njegovi najbolj radikalni ekspresiji, ki je v izredno zreli obliki, v zrelem, vsekakor ne starostnem zvenu vel iz glasbil in teles pravzaprav še mladeničev. Ta moment je pomembno umestiti v širši kontekst in kontinuum mladega slovenskega jazza in ne, kot je pri nas v navadi, na njegovo obrobje oziroma v pozicijo opozicije. Ne nazadnje je preseganje te optike danes srčika sodobnega jazza.

Trio se je pred nastopom okitil z oznako 'post free jazz', ki na prvi posluh deluje rahlo domišljava. Slišano namreč zlahka umestimo v jazzovsko polpreteklo tradicijo svobodnjaštev v jazzu, prečenih z izkušnjo t. i. svobodno improvizirane godbe kot evropske izkušnje emancipacije od izvornega afroameriškega krika. V svoji dikciji se oznaka na free jazz navezuje kot na že ustoličeno tradicijo, s katero mlajši muskontarji danes razpolagajo in jo po mili volji vpenjajo, drobijo in gnetejo v raznolikih kontekstih. Kar nas seveda takoj pripelje k slabšalni oznaki postmodernizma. Vendar jo trio hitro razdrobi predvsem s svojim poznavalskim in angažiranim, kreativnim pristopom ter energijo, s katero pristopa do odmevov preteklosti. Ta se lomi in vznika skozi raznotere spontane kompozicijske momente, ki jih je trojček imenitno pletel v dveh daljših setih, v katerih so skozi poslušajočo in iskrivo skupinsko igro odzvanjali gromki, energično navdahnjeni hrupni ter kričavi, postopoma grajeni klimaksi in bolj globoki, zvočno pretanjeni spleti zvenov. Vanje je trio vtrl senčene melodije, razdrobljeno igro malih zvokov, razpršenega ritma in pulza v spretnih dinamičnih sunkih, sproščanjih in zgoščevanjih napetosti ter suspenza, ki med koncertom ni poniknil niti za hip, niti v redkih premolkih in solističnih delih. Trio se je večkrat zatekel k repeticiji in variiranju ter prepletu daljših tonov in hitrih pasaž. Pri tem je napetost vzdrževal skozi grajenje tekstur in z barvanjem zvoka skozi imenitno plasirana kontinuirana večglasja saksofona, mehko dromljanje lokajočega kontrabasa in ritmičnega tolkalskega pršenja in zvena činel, ki so nato vzhičeno in navdahnjeno poleteli v kričavem, hrapavem saksofonskem prepihovanju, podkrepljenem z lomljenim ritmičnim drncem.

Karlovčec Drašler Trio je tako v intenzivno celoto uspel zajeti celo pahljačo izraznosti. Ta široka izraznost je zvenela skozi med seboj prežemajočo hrapavost in mehkobo, krikom in liričnostjo, ki se razprostirajo na relaciji med pihalno ekspresijo Marka Karlovčca na eni strani in mehkejšim zvenom in pulzom basista Jošta Drašlerja na drugi, medtem ko tolkalec Vid osredinja oba pola.

Če se sedaj vrnemo k razpredanju o oznaki post free jazz in jo vpnemo v ozadnji hrup pričujočega koncerta in ta prostor raztegnemo v kontekst slovenskega jazza, lahko slišimo svojstven paradoks, ki ga lahko izgovorimo kot: zgodil se je free jazz koncert! Stavek osmisli predvsem parafraza stavka basista Tomaža Groma, ki se je kasneje triu pridružil na odru. Ta pravi, da se v Sloveniji do sedaj take muzike ni dalo igrati. V tem ležita moč pričujočega koncerta in njegov širši simbolični pomen. In to ne glede na dejstvo, da so omenjeni glasbeniki ob številnih kolegih že izvedli akcije na protestih 15o, okupirali predstavo Janeza Janše in podobno ter s tem vzpostavili še en historični odmev jazzovskih svobodnjaštev, namreč njihovo aktivistično držo in angažma. Pričujoči koncert je bil do zdaj najmočnejša manifestacija domačega free jazza in eden boljših free jazz špilov zadnjega časa. Ozadnji šum Bizzarnice pri Mariči na Metelkovi pa je avtorja prispevka spomnil na zgodnji duh špilov v nedrju kluba Gromka.



Komentarji
komentiraj >>