7.05

Številna mesta po vsej Evropi so v soboto napolnili nasprotniki spornega mednarodnega sporazuma za boj proti ponarejanju Acta. Protesti so med drugim potekali v Nemčiji, Avstriji, na Poljskem in Hrvaškem. Po pričakovanjih organizatorjev mednarodne kampanje "Stop Acta" naj bi se pozivu na proteste odzvalo skupno od 150.000 do 200.000 ljudi. Največ protestnikov naj bi se po pričakovanjih zbralo v Nemčiji, kjer so protesti potekali v kar 60 mestih.

Protesti pa so se ta konec tedna odvijali tudi iz drugih razlogov. V Madridu je v soboto prišlo do spontanih demonstracij, zaradi sprejetja reforme trga dela s strani španske vlade. Dva osrednja španska sindikata pa sta za 19. februar napovedala splošno stavko. Španska vlada je reformo trga dela sprejela v petek. Reforma daje podjetjem spodbude za zaposlovanje, med drugim davčne olajšave za zaposlovanje mladih, znižuje zgornjo mejo odpravnine, podjetja v težavah bodo lahko odstopila od kolektivnih pogodb, ki so jih sklenila s sindikati, in bodo lahko bolj prožna pri razporejanju dela, delovnih nalog in plačila. Stopnja brezposelnosti v Španiji sicer dosega skoraj 23 odstotkov, pri čemer se brezposelnost pri mlajših od 25 let bliža 48 odstotkom.

V Grčiji pa so tako v soboto kot v nedeljo potekali protesti proti novim varčevalnim ukrepom, ki so jih sprejeli v soboto zjutraj in danes ponoči. V središču Aten je zagorelo več stavb, ranjenih naj bi bilo okoli 80 ljudi. Okolico parlamenta so napolnil dim, med stavbami, ki so zagorele, pa so trgovine, banke, kavarne in dve kinodvorani. Na atenskem trgu Sintagma pred parlamentom se je po podatkih organizatorjev sinoči zbralo več kot 200.000 ljudi.

Slovenska veja Anonymousa je po podatkih Centra informacijske varnosti včeraj onemogočila dostop do spletnih strani Občine Ljutomer, Zveze potrošnikov Slovenije in probanke. Na napadenih straneh so pustili vabilo na protestni shod proti sprejetju sporazuma Acta, ki bo 17. februarja v Ljubljani. Blokirali so tudi dostop do spletne strani Slovenske demokratske stranke, Socialnih demokratov, Nove Slovenije, Pozitivne Slovenije, revije Reporter in Sazasa. Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je nad dejanjem izrazila začudenje in dejala, da so se na zvezi postavili v bran potrošnikom in tako na spletni strani celo zbirajo podpise proti Acti.

8.05

Dan po imenovanju nove vlade je več ministrov prevzelo posle od svojih predhodnikov, preostale primopredaje naj bi sledile v začetku tedna. Vlada Janeza Janše se je sicer na ustanovni seji sestala že v petek in tudi že sprejela nekaj kadrovskih odločitev. Vodenje notranjega ministrstva je prevzel Vinko Gorenak, ministrstva za obrambo Aleš Hojs, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa Andrej Vizjak. Novi minister za javno upravo in pravosodje Senko Pličanič je prevzel posle na javni upravi, pravosodju, kot tudi lokalni samoupravi. Novi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je posle zaenkrat prevzel le na kmetijskem, novi minister za izobraževanje, kulturo, znanost in šport Žiga Turk pa le na kulturnem resorju. Novi minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je prevzel posle, povezane s prometno politiko.

Liberalna akademija in Društvo novinarjev Slovenije sta se že odzvala na prve kadrovske menjave. V Liberalni akademiji menijo, da je vnovično imenovanje Anžeta Logarja na mesto vršilca dolžnosti direktorja urada vlade za komuniciranje sporno glede na njegovo ravnanje v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji, ko je bil prvič na čelu Ukoma. Kot pišejo v Liberalni akademiji, je bila Logarjeva vloga takrat predvsem to, da "vlado ščiti pred mnogimi kritikami prisvajanja medijev - žal tudi s pomočjo laži". Očitajo mu tudi manipulacijo z okoli 60 tujimi novinarji.

V Društvu novinarjev Slovenije pa so zgroženi nad imenovanjem Janeza Ujčiča na položaj državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Kot navajajo, je Ujčič prokurist in prek podjetja Komunikacija eden od solastnikov mariborske televizijske postaje RTS, ki svojim zaposlenim in pogodbenim sodelavcem že več mesecev ne plačuje plač in honorarjev.

Delodajalci in sindikati menijo, da bi morali biti med prioritetami nove vlade vzpostavitev socialnega dialoga in spremembe delovnopravne zakonodaje. Glede na prepad med obema stranema bo vzpostavitev novega zakona o delovnih razmerjih zelo trd oreh. Med pričakovanji glede sprememb zakona o delovnih razmerjih, za katere se vsi strinjajo, da so nujne, so med delodajalci in sindikati velike razlike. Izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Čerin verjame, da mora iti novi zakon v smeri večje fleksibilnosti trga dela, ki bi se morala odraziti v lažjem in hitrejšem zaposlovanju in odpuščanju delavcev. Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko se je z delodajalci strinjal le v točki, da so spremembe na tem področju pomembne. Od Vizjaka pa pri tem pričakuje, da bo razumel koncept varne prožnosti širše od nekaterih delodajalskih organizacij in njihovih zahtev po krajših odpovednih rokih in nižjih odpravninah.

9.05

Damask je zavrnil predlog Arabske lige o skupni misiji z Združenimi narodi za nadzor razmer v Siriji. Sirski veleposlanik pri Arabski ligi Ahmed Jusef je dejal, da je resolucija, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejeli zunanji ministri Arabske lige, sovražno dejanje, ki ogroža stabilnost in varnost Sirije. Zunanji ministri članic Arabske lige so se na srečanju v Kairu dogovorili, da bodo stopili v stik s sirsko opozicijo, Združeni narodi pa so pozvali, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki bi omogočili oblikovanje skupne mirovne misije za Sirijo. Poleg tega je Arabska liga vse države članice pozvala, naj ukinejo vse oblike diplomatskega sodelovanja s predstavniki sirskega režima.

Proti pakistanskemu premieru Jusufu Razi Gilaniju je bila vložena obtožnica zaradi nespoštovanja vrhovnega sodišča. To po poročanju pakistanskih medijev pomeni, da bi Gilani lahko ostal brez položaja. Pakistanski premier je bil v minulih mesecih večkrat poklican na sodišče, ker njegova vlada ni želela izpolniti ukaza, naj švicarskim oblastem napiše pismo in jih zaprosi za ponovno odprtje postopka proti predsedniku Asifu Aliju Zardariju zaradi domnevnega podkupovanja. Če bo Gilani obsojen, mu grozi šest mesecev zapora in izguba premierskega položaja. Premier obtožbe zanika.

Združenje bank Slovenije v Ljubljani prireja okroglo mizo z naslovom Aktivnosti bank pri reševanju finančnih težav komitentov. Udeleženci, med njimi prvi mož Nove ljubljanske banke v odhodu Božo Jašovič, guverner Banke Slovenije Marko Kranjec in prvi mož Merkurja Blaž Pesjak, bodo razpravljali o aktivnostih pri finančnem prestrukturiranju podjetij. Glavni poudarki razprave bodo tako spremembe stečajne zakonodaje, izzivi finančnega prestrukturiranja prezadolženih podjetij in vloga bank pri tem ter učinkovitost državnih pomoči.

10.05

Danes začenjajo teči roki za izvedbo referenduma o družinskem zakoniku. Ta bo 25. marca, 24. februarja pa se bo začela uradna referendumska kampanja. Do 29. februarja se morajo kot organizatorji kampanje prijaviti vsi, ki nameravajo pred referendumom nagovarjati volivce. Organizatorji morajo do tega datuma tudi odpreti posebne transakcijske račune, na katerih bodo zbirali sredstva za financiranje kampanje. Po dosedanjih napovedih se bodo v referendumsko kampanjo poleg civilne iniciative, ki je referendum zahtevala, vključile tudi nekatere parlamentarne stranke, medtem ko je predsednik vlade Janez Janša že napovedal, da se vlada v referendumsko kampanjo ne bo vključevala in da imajo koalicijske partnerice o tem vprašanju različna stališča.

Sinoči se je v Londonu odvila podelitev nagrad za dosežke v filmu, Britanske akademije za filmsko in televizijsko umetnost – BAFTA. Absolutni zmagovalec večera je bil film francoskega režiserja Michela Hazanavicius The Artist, ki je dobil šest kipcev, med drugim za najboljši film in za najboljšo režijo. Nagrado za življenjsko delo je prejel ameriški režiser Martin Scorsese, nagradi za najboljši glavni vlogi pa Meryl Streep in Jean Dujardin.

Ameriški predsednik Barack Obama v kongres pošilja predlog proračuna za fiskalno leto 2013, ki se začne s 1. oktobrom letos in predvideva 901 milijardo dolarjev primanjkljaja. Proračun naj bi polagal temelje za 4000 milijard dolarjev prihrankov v naslednjih desetih letih, kar bi dosegli z zmanjšanjem porabe in odpravo davčnih olajšav za posameznike ali družine, ki zaslužijo več kot 250.000 dolarjev na leto. Predlaga uvedbo tako imenovanega Buffettovega pravila, da milijonarji plačajo najmanj 30 odstotkov davka na zaslužek. Predlaga tudi uvedbo novega davka za velike banke v vrednosti 61 milijard dolarjev. S tem denarjem naj bi povrnili porabljeno za reševanje bank v času finančne krize in za pomoč lastnikom domov, ki jim grozijo zaplembe.