Sreda, 29. 2. 2012
polona & pizdurh
… v medetničnem nasilju v kitajski avtonomni pokrajini Xinjiang je
bilo ubitih najmanj 12 ljudi …
… avstralski komite v senatu za družinske zadeve je državo pozval, naj se opraviči tisočim ženskam, ki so bile od 50. do 80. let prejšnjega stoletja prisiljene oddati svojega otroka …
… Evropski parlament prejel 2,4 milijona podpisov peticije proti
ACTI …
… iniciativa 'tržnice na damo' je naslovila novo pismo na poslance in mestne svetnike …
OFF NAPOVEDNIK
Dragi državljani, končno je zasijala drobna zvezda v osrčju črne teme. Vse predvolilne bojazni, da bo šla naša državica po poti srbskih bratov, so postale neutemeljene, kajti Slovenija je na čelo svojega parlamenta dobila neutrudnega borca za dober izgled. Pa ne govorimo izključno o nepomembni, popolnoma naključni, zunanji lepoti. Notranja lepota je tista, ki našega mladega, komaj dobro vzbrstelega nacionalnega heroja dela še posebno lepega.
Potem ko se je v času predvolilnih soočenj tudi sam soočil s svojo nepopolno preteklostjo, je trdno stopil na pot poštenja in dobrega okusa. Naslednja kolosalna ovira na poti do integritete slovenske politike, s katero je moral opraviti, se je našla v njegovem najožjem krogu, v njegovi stranki. Danes pa je spet stopil v bran slovenskega naroda, ki si kot veličasten, pogumen, pošten in ponosen seveda ne zasluži nepoštenih zastopnikov.
Predsednik državnega zbora Gregor Virant od poslanca stranke DeSUS Ivana Simčiča pričakuje, da bo v kratkem pojasnil vse nejasnosti okoli domnevno ponarejenega srednješolskega spričevala. Virant je ocenil, da ta zgodba meče zelo slabo luč na celoten državni zbor, saj ustvarja vtis, da v njem sedijo le goljufi in ponarejevalci. Zato meni, da so državljani upravičeno jezni in imajo pravico do pojasnila. Če namreč težav s spričevalom ni, naj Simčič spričevalo pokaže javnosti. Če pa je nekdo ponaredil diplomo oziroma spričevalo ali lagal delodajalcu o svoji izobrazbi, potem ni primeren za poslanca. Pa da slišimo še malo poštenega Viranta iz dobrih starih časov in plane za naprej:
Berete OFF program Radia Študent, ki od ginjenosti ne najde besed.
OFF PROGRAM
Egipčanske sodne oblasti so sporočile, da so se trije sodniki umaknili s sojenja aktivistom mednarodnih nevladnih organizacij. Triinštirideset aktivistov, med njimi Američani, Srbi, Nemci in Egipčani, je bilo 8. februarja obtoženih nelegalnega prejemanja denarja iz tujine in kršenja suverenosti egiptovske države. Neimenovani sodni zastopnik je še sporočil, da bodo za sojenje imenovali nove sodnike. Njihovo sojenje je bilo prestavljeno na 26. april, saj se je na prvi sodni obravnavi pojavilo le štirinajst obtoženih, ki so sicer vsi egiptovski državljani. Sojenje je izzvalo eno največjih kriz med Združenimi državami Amerike in Egiptom v zadnjih tridesetih letih, je pa dejstvo, da nove egiptovske vojne oblasti kot tudi v preteklosti nekdanji predsednik Hosni Mubarak prejemajo največ finančne pomoči ravno s strani Združenih držav Amerike.
V medetničnem nasilju v kitajski avtonomni pokrajini Xinjiang je bilo ubitih najmanj 12 ljudi. Nekaj izgrednikov naj bi v torek zvečer v kraju Yecheng z noži napadlo ljudi na tržnici in jih najmanj deset ubilo. Policija je ustrelila najmanj dva napadalca, ostale pa še išče. Tako je domnevno skupina mladih Ujgurov, starih okoli 18 let, napadla in ubila tri Kitajce. V Xinjiangu, veliki pokrajini na severozahodu Kitajske ob meji s Pakistanom in Afganistanom, je nasilje med muslimanskimi Ujguri in pripadniki večinskega naroda Han pogosto. Julija 2009 je bilo v nemirih v glavnem mestu pokrajine Urumqi ubitih več kot 200 ljudi.
Avstralski komite v senatu za družinske zadeve je državo pozval, naj se opraviči tisočim ženskam, ki so bile od 50. do 80. let prejšnjega stoletja prisiljene oddati svojega otroka. Večina žensk je to storila zato, ker je bila v tistem času močno prisotna stigma samskih mater. Komite je te odločitve sprejel potem, ko je več žensk pričalo o svojih travmatičnih izkušnjah zaradi izgube otroka, pri čemer so poudarile, da so jih pred podpisom pogodbe o posvojitvi otrok tudi zadrogirali.
Nekdanji guverner ameriške zvezne države Massachusetts Mitt Romney je zanesljivo zmagal na strankarskih volitvah za republikanskega predsedniškega kandidata v Arizoni, malce manj zanesljivo pa je dosegel tudi ključno zmago v rojstni državi Michigan. Romney je z zmago v Arizoni osvojil vseh 29 delegatov za nacionalno konvencijo republikanske stranke konec avgusta v Tampi na Floridi, kjer bo potrjen zmagovalec, ki se bo na splošnih volitvah 6. novembra pomeril z demokratskim predsednikom Barackom Obamo. Po 75 odstotkih preštetih glasov jih je Romney dobil 48, nekdanji zvezni senator iz Pensilvanije Rick Santorum pa 26 odstotkov. V Michiganu, kjer je Romney po 90 odstotkih preštetih glasov dobil 41 odstotkov, nekdanji senator iz Pensilvanije Rick Santorum pa 38 odstotkov glasov, bo zmagovalec vsakega od 14 zveznih okrožij dobil dva delegata, po enega pa bosta dobila Romney in Santorum, ker sta dobila več kot 25 odstotkov glasov. Zaradi sistema se lahko zgodi, da Santorum, če bo nabral več zmag po okrožjih, iz Michigana potegne več delegatov kot zmagovalec države Romney. Nekdanji predsednik predstavniškega doma zveznega kongresa iz Georgie Newt Gingrich bo v Arizoni osvojil tretje mesto, zvezni kongresnik iz Teksasa Ron Paul pa zadnje, četrto.
Gibanje Anonymous je potem, ko je mednarodna policijska organizacija Interpol na svoji spletni strani objavila, da so v operaciji, ki so jo poimenovali »Operation Unmask«, aretirali petindvajset ljudi, ki naj bi bili povezani s to hekersko skupino, začasno onemogočilo njeno spletno stran. Interpolova spletna stran ni delovala približno dvajset minut. Aretacije so se izvršile v štirih državah Latinske Amerike in Evrope, po neuradnih podatkih pa naj bi do njih sicer prišlo že sredi februarja. V operaciji naj bi zasegli tudi 250 primerkov IT-opreme, mobilnih telefonov, kreditnih kartic in denarja z namenom, da bi izvedli preiskavo v financiranje nelegalnih aktivnosti hekerjev. Podporniki gibanja Anonymous so sicer že izrazili mnenje, da maščevalni napad gibanja Anonymous ni niti približno dovolj v primerjavi z zagroženimi zapornimi kaznimi, ki čakajo aretirane v primeru, da bodo ti obsojeni.
Evropski parlament je prejel peticijo z več kot 2,4 milijona podpisov ljudi, ki so se izrekli za blokado Mednarodnega sporazuma za borbo proti piratiziranju na internetu, imenovanega ACTA. Svoje videnje peticije in mnenje, kako bo nanjo reagiral Evropski parlament, nam je podal slovenski predstavnik v Evropskem parlamentu Ivo Vajgl.
O pričakovanjih glede peticije je z nami spregovoril tudi evropski poslanec Jelko Kacin.
Civilna iniciativa 'Tržnice ne damo' je na poslance državnega zbora in svetnike mestne občine Ljubljana naslovila pismo, v katerem jih pozivajo, naj ne sprejmejo odločitve za gradnjo garaže pod tržnico. Več o tem nam je povedala pobudnica iniciative Marinka Kurilič:
Ob evropskem dnevu akcije sindikatov je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pripravila novinarsko konferenco, po njej pa so se odpravili na sprejem k premierju Republike Slovenije Janezu Janši. Več o tem nam je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič:
Ob 18. uri se v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine Slovenije odpira razstava z naslovom Obvoznica mimo nestrpnosti, zgodovina parade ponosa v Sloveniji. Ob odprtju razstave smo nekaj besed spregovorili s predstavnico LEGEBITRE Evo Gračanin.
OFF sta pripravila Urh in Polona.
Komentarji
komentiraj >>