Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DJ FORMAT: Statement of Intent (Project Blue Book, 2012) (ponovitev 10.3.2012 ob 01:30) (519 bralcev)
Petek, 2. 3. 2012
jizah



V kolikor ste od DJ-a FORMATA pričakovali novi funky hiphop album, poln vzorčenja in plastenja v klasični diggerski hiphop maniri, ste se dobro ušteli. Format je tokrat sicer obdržal estetiko vzorčenja, a je dodobra vključil tudi žive inštrumente ter poleg hiphopa in občasnega funkerskega vzdušja, zaplaval tudi v vode starošolskega breakbeata, nu funka, inštrumentalnih blodenj, lounga in sorodne iz hiphopa bazirane eklektike, sicer zelo old school filinga zapakiranega na hiphop način... * v celoti
Matt Ford alias DJ Format je starosta britanske diggerske, funk in hiphop scene, katerega produkcijsko delo povečini rovari po izvirnih vzorcih starih jazz in funk kompozicij, zapakiranih v funky hiphop formo. Poleg močnega imena, ki ga v raziskovalnih vinilnih krogih ponuja DJ Format, pa je v osnovi še vedno didžej in odličen selektor.

S svojo tretjo ploščo sicer logično nadaljuje delo, ki ga je zakoličil s prvencem „Music For the Mature B-Boy“ iz leta 2003 in njegovim nadaljevanjem, ploščo „If You Can't Join 'Em... Beat 'Em“, ki je izšla dve leti kasneje, a so ravno tako prisotne mnoge spremembe v pristopu. Osnovna forma breakerskega zabavnega hiphopa se na novem albumu večkrat prelevi v malce bolj breakbeatovsko, z rahlo elektroniko prepletajočo produkcijo, ki osnovno vzorčasto formo postavlja malce ob straneh.

No, večina plošče vendarle sloni na „cut & pastu“, na zanimivih vzorcih in plastenju, ki ostajajo v maniri ikonografije hiphopa z zlatega obdobja, a večkrat posegajo po estetiki elektra in hiphopa iz stare šole. Ravno ta zagledanost v produkcijo osemdesetih let je nekakšen nov nastavek DJ Formata, s čimer sicer pridobi dinamiko, ne pa tudi konsistentnosti izraza. Vsekakor je treba poudariti, da vzorce plesnega funka, pretkano in natančno zapakiranega v pozitivni, klubski hiphop, in krajše solistične eskapade na drugi strani meša z nadpovprečno veliko jazzerskimi vpadi. Kajpak ne gre za klasične jazzerske vložke, marveč za nekakšno DJ-sko mešanico organskih v živo odigranih zvokov, polzečih iz jazza, in novodobne inštrumentalne, mestoma ambientalne nujazzerske tvorbe, sloneče na udarnih bobnih.

Albumu „Statement of Intent“ manjka značilen „formatovski funky“ pridih, predvsem pa njegov stalni vokalni nosilec dosedanjih albumov, kanadski klepetač Abdominal, ki tokrat ni dobil nobene vloge na albumu. Njegovo vlogo je povečini prevzel Sureshot La Rock, ki prevzema štafetno palico glavnega gobezdača in je sicer zanimiv raper s povsem razumljivo dikcijo. Pade predvsem na nivoju podajanja sporočila, a mu tega ne gre preveč zameriti, saj se pojavlja povečini v skladbah z močno „old school“ rapersko zvočno sliko, za katero je značilno, da se oplaja okrog sredinskih, zabavnih besedil. Svojo nalogo precej bolje opravijo stari sodelavci Formata, v prvi vrsti ljubljanska znanca Mr. Lif in Edan, ostali govorci pa se držijo bolj v stilu imena Sureshota, zanesljivo, a nič kaj pronicljivo ali svojevrstno.

Po drugi strani pa se na bolj inštrumentalnih nujazzerskih kompozicijah odlično odrežejo člani Nostalgia 77 Quinteta, ki produkcijskim prebliskom Formata dodajo močno organsko, življenjsko noto.

Plošča „Statement Of Intent“ je entuziastično delo, ki se izogiba trenutnim tokovom in standardom sodobne produkcije, a žal prevečkrat zavija v nepotrebne starošolske etikete. Monotono emsijanje večine vokalnih gostov preusmerja pozornost na nepravo mesto, saj se moč produkcije DJ Formata skriva v inštrumentalnih delih, na zanimivih vzorcih in introvertiranosti, ki pa ji klepetači dostikrat odvzamejo pristnost. Predlog za naslednji album je v osnovi jasen in oddaljen zgolj en telefonski klic do Abdominala. No, roko na srce je tudi DJ Format sam veliko bolj razpet med klubskim hiphopom in nu jazzom, kar poslušalca premetava iz enega občutka v drugega.


* Marko Godnjavec


Komentarji
komentiraj >>