Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
O prihodnosti Roga (1137 bralcev)
Petek, 2. 3. 2012
Andrej Pezelj



Komentar na ambiciozne urbane politike in kreativne industrije.
V ponedeljek, 27. februarja, se je v Mestnem muzeju odvijal seminar, na katerem se je razpravljalo o prihodnosti Roga. MOL je povabila predavatelje iz tujine, da v velikem stilu predstavijo svoje izkušnje s podobnimi projekti v Evropi. Izreklo se je nekaj presenetljivih izjav, nenavadnih za uradna srečanja, ki sicer pogosto služijo kot fasada za izvajanje neke paralelne politike. Celo povabljeni predavatelji, v funkciji prispevanja teoretskega šarma mestni politiki, so ostali začudeni nad strategijo MOL glede Roga.

Ideja MOL je namreč v Rogu zgraditi velik razstavni prostor, nekakšno ljubljansko Tate Modern. Za mega svetovne razstave, drage rastave. Za turiste in gallery-goerse vsega sveta. Velik razstavni prostor, verjetno z velikimi restavracijami, z veliko garažo. Obeta se nam ogromen Kino Šiška za kreativne industrije v centru Ljubljane. Možnosti so neomejene, za tiste ki bolehajo za kulturno bulimijo.

Težko je razumeti ta entuziazem mestnih politikov, da za vsako ceno uredijo, discplinirajo in stilsko izsušijo vsako spontano, neinstitucionalno aktivnost svojih občanov. V njihovem monologu je odgovor na vsak problem nova magična beseda - Kreativne industrije. S to besedo se danes rešujejo vsi problemi, vsi manjki domišljije, vsi ekonomski problemi, vse strateške zagate. Ne vemo, kaj se bo delalo? Kreativne industrije! Ne vemo, kako se bo povrnilo denar? Kreativne industrije! Ne vemo, kako se bo poživilo urbani prostor? Kreativne industrije!

V bistvu pa je treba kreativne industrije razumeti s poudarkom na besedi industrija. Kreativna industrija ni kultura, ampak je v kulturo naličena industrija. Ko se takšen pogon postavi v centru Ljubljane, pomeni, da bo Rog lepo urejena dama s korektno gospodarsko rastjo. Garaža bo "lepa", ker bo pod še enim "lepim" arhitekturnim objektom. Restavracije bodo lepe, ker bodo zraven lepih in znanih umetnin. Turisti bodo lepi, ker bodo kupovali lepe knjige umetnikov. Industrijski mehanizem v samem centru Ljubljane, ki ne bo imel nič s kulturo.

Ali Ljubljani res manjka velik razstavni prostor? To je vprašanje, na katerega hoče nekdo po vsej sili pozitivno odgovoriti in iz Roga narediti še en Museums-quartier. Težko je razumeti, kdo v to sili, kateri lobiji so za tem. Kot da nov spaček muzejev blizu Metelkove ni dovolj, kot da takšen spodrsljaj ni bil dovolj poučen. Mogoče hočejo narediti popravni izpit, a se že kaže, da bo Rog po arhitekturnem dosegu dvojček dunajskega dvojčka.

Kdaj bodo mestne oblasti dojele, da je najbolj plodna kulturna produkcija v Ljubljani bila, in še vedno je, tista iz avtonomnih in samoorganiziranih središč. Zanimivo je, da je tudi glavna gostja seminarja, gospa Lia Ghilardi, po enem kratkem obisku Roga ocenila, da se tam dogaja nekaj predvsem kvalitetnega in vrednega, in nikakor ji ni šla v glavo trmasta odločitev ljubljanskih planerjev, da iz tako kreativnega in svežega središča ustvarijo šminkersko megagalerijo, ki jih je po Evropi že nešteto. Njeno direktno vprašanje, če res potrebujemo tako velik razstavni prostor, je verjetno izhlapel v etru uradne atmosfere seminarja. Njen nasvet pa se je zdel popolnoma nadrealistišen, in sicer, da bi mogoče bilo bolj pametno enostavno vbrizgati majhne finančne doze v že obstoječe prakse v Rogu in tako omogočiti, da se zadeva spontano razvija. Tako utopična ideja, da si človek misli, da ves ta seminar ni bil nič drugega kot slabo organiziran spektakel.

Mogoče bo zvenelo paranoično, a glede na to, da ima tudi gospa Ghilardi podjetje, ki dobro služi na urbanističnih projektih, je tudi to naivno razmišljanje treba razumeti kot poskus vključevanja v delitev denarja. Čudne so poti moči.

Zaskrbljenost za ljubljansko kulturo je izrazil Andrej.



Komentarji
komentiraj >>