OFF NAPOVEDNIK

Kljub temu da je se zadnje čase veliko govori o zasebnosti na medmrežju in da se tako javnost kot strokovnjaki močno upirajo zakonodaji, ki bi omogočala nadzor nad nami, pa je 50-letni Francoz iz vasi na severozahodu Francije močno občutil vsiljivost interneta.

Googlova tehnologija za fotografiranje ulic Street View ga je namreč ujela v objektiv, ko je uriniral pred svojo hišo. Zaradi javnega posnetka je bil mož dolgo časa tarča posmeha svojih sovaščanov, zaradi česar je v četrtek vložil tožbo proti Googlu. Od spletnega velikana zahteva umaknitev fotografije z interneta in 10.000 evrov odškodnine. Sodba bo znana 15. marca.

Na Google Street View je sicer dostopnih 37 držav, med katerimi pa ni Slovenije, kar pomeni, da lahko zaenkrat še urinirate v javnosti, brez da bi vas Google fotografiral. Pazite pa recimo koga poljubljate med drugim v Nemčiji, Franciji, na Češkem, v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike, Kanadi in Avstraliji. Četudi bo Google moral po tožbi umakniti sliko, jo bo pred tem še vedno videlo milijone obiskovalcev Street Viewa.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki urinira tako zasebno kot javno.

OFF PROGRAM

Ruski predsednik Dmitri Medvedjev je Ruske državljane pozval, naj se udeležijo predsedniških volitev, ki bodo potekale to nedeljo. Poudaril je, da lahko samo volivci določijo smer, v katero bo šla država v prihodnjih letih in da je ruska prihodnost odvisna od vsakega državljana. Čeprav Moskvo zadnje dni preplavljajo javni protesti, pa Medvedjev meni, da takšna civilna aktivnost kaže zgolj na zrelost ruske družbe, ki je sposobna jasno formulirati svoje zahteve do vlade. Medvedjev, ki na predsedniških volitvah ne kandidira, sicer ne skriva svoje podpore trenutnemu premierju in nekdanjemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki se je ponovno odločil za kandidaturo, ta pa bo Medvedjeva v primeru zmage imenoval za premierja. Poleg Putina bodo imeli ruski volivci v nedeljo na izbiro še štiri kandidate. Genadi Zjuganov kandidira s podporo Ruske komunistične stranke, Sergej Mironov s podporo liberalne stranke Pravična Rusija, Vladimir Žirinovski kot kandidat Liberalno demokratske stranke in milijarder Mikhail Prokhorov kot neodvisen kandidat. Izvoljeni bo mandat predsednika Rusije prevzel za 6 let.

Voditelji 25 članic Evropske unije, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša, so v Bruslju podpisali pogodbo o fiskalnem paktu, ki naj bi dolgoročno okrepila proračunsko disciplino in pomagala preprečiti krize v prihodnje. Temelj pogodbe je zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. Pogodbenice bodo morale zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, pri čemer so zaželene ustavne določbe. pogodba bo sicer začela veljati po ratifikaciji nacionalnih parlamentov članic območja evra oziroma po referendumu v primeru Irske. Pogodbe sicer nista podpisala britanski in češki premier, David Cameron in Petr Nečas. Kaj podpis pogodbe o fiskalnem paktu pomeni za Slovenijo, smo vprašali ekonomista Jožeta Mencingerja:



Slovenski premier Janez Janša je poudaril, da fiskalni pakt terja močno zavzetost vseh podpisnic, tudi Slovenije, in da je zato slovenska vlada v sredo sprejela osnutek predloga za spremembo 148. člena ustave, s katerim bo skušala v slovenski pravni red prenesti zlato pravilo, ki je temelj fiskalnega pakta. V ponedeljek se nadaljujejo pogovori med predsedniki parlamentarnih strank in Janša upa, da se bodo dogovorili za hitro spremembo ustavnega člena ter za čimprejšnjo ratifikacijo pogodbe o fiskalnem paktu. Pogodba o fiskalnem paktu je sicer po Janševih besedah daleč najpomembnejši posamičen korak k stabilizaciji situacije v območju evra. Zapis zlatega pravila v ustavo se sicer zdi Jožetu Mencingerju brezpredmetna poteza:



Voditelji članic Evropske unije so na zasedanju vrha v Bruslju Srbiji podelili status kandidatke za članstvo v Uniji. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je odločitev označil za izjemen dosežek in izrazil upanje, da bo status kandidatke Srbijo spodbudil k nadaljnjim prizadevanjem za izpolnitev meril za članstvo in nadaljnji krepitvi regionalnega sodelovanja. Da ni več ovir, da bi Srbija postala kandidatka, je sicer postalo očitno že pred začetkom vrha Unije. Slovenski premier Janez Janša pa je dejal, da ta odločitev ni pomembna samo za Srbijo, temveč tudi za regijo in celotno Unijo. Srbija je po lanskih aretacijah še zadnjih haaških obtožencev Ratka Mladića in Gorana Hadžića status pričakovala že decembra lani, vendar ga ni dobila, v glavnem zaradi nasilja na severu Kosova.

Po zadnjih podatkih je januarja nadomestilo za brezposelnost v Španiji zahtevalo novih 112.000 ljudi. Brezposelnost v tej južnoevropski državi je tako narasla na več kot 4,7 milijona, to pomeni 23 odstotkov brezposelnih državljanov, kar je najvišji odstotek v državah območja evra. Špansko gospodarstvo je sicer v zadnjem četrtletju prejšnjega leta zabeležilo negativno gospodarsko rast in bo najverjetneje še to četrtletje zapadlo v recesijo. Nova desna vlada pod vodstvom premierja Mariana Rajoya je sicer izvedla vrsto reform, vendar priznava, da se bo brezposelnost dvigala še vsaj do konca leta.

Župan občine Bistrica nad Pliberkom je prireditelju javne informacijske prireditve na temo združevanja občinskih uprav Bistrica – Globasnica, prepovedal dostop do občinskega urada. Stranka Enotna lista takšno ravnanje obsoja. Več o dogodkih nam je povedal predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik:



Poslanka Socialnih demokratov Majda Potrata je na ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka in generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča naslovila pisno pobudo, v kateri je oba pozvala k razmisleku o ustanovitvi enotnega državnega organa za oblikovanje politike za spodbujanje enakosti. Zaradi sprememb Zakona o državni upravi, ki ukinja urad za enake možnosti in omenjeno področje prenaša na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Potrata Predaliča in Vizjaka poziva k proučitvi ugotovitev, zapisanih v analizi institucionalne ureditve spodbujanja enakosti in varstva pred diskriminacijo. Medresorska delovna skupina za pripravo celovite institucionalne ureditve spodbujanja enakosti in varstva pred diskriminacijo je v letu 2011 namreč pripravila analizo, v kateri ocenjuje, da v Sloveniji ni zagotovljeno oblikovanje celovite in enotne nediskriminacijske politike.

Potem ko je nova vlada na sredini seji sprejela sklep, da je imenovanje Cirila Ribičiča za člana in Dragice Wedam Lukić za nadomestno članico Evropske komisije za demokracijo skozi pravo pravno neveljaven zaradi nepristojnosti prejšnje vlade, je na to odgovoril pravnik Rajko Pirnat. Po njegovih besedah dejstvo, da vlada opravlja tekoče posle, ne more biti razlog za neveljavnost katerega koli akta, ki ga izda taka vlada. Morebitno neveljavnost takšnega akta bi lahko ugotavljalo samo sodišče v upravnem sporu, če bi ga kdo sprožil. Pirnat je prepričan, da vlada ne more kar tako razveljavljati aktov prejšnje vlade, saj bi lahko potem vsaka nova vlada razveljavljala odločitve prejšnje.

Centri za socialno delo so po besedah generalnega direktorja direktorata za socialo Davorja Dominkuša od uvedbe nove socialnovarstvene zakonodaje odločili o 110.000 pravicah, kar je tretjina vseh pravic. Največ dela imajo na severovzhodu države, kjer je največ prosilcev za denarno socialno pomoč. Samo na območju mariborskega centra za socialno delo imajo namreč več kot deset tisoč vlog za izplačevanje denarne socialne pomoči, na ptujskem območju pa je takih vlog okoli osem tisoč. Zaposleni na centrih za socialno delo imajo tako še več kot 200.000 pravic, o katerih morajo odločiti. Pri tem je Dominkuš izpostavil, da dejstvo, da o teh pravicah še ni odločeno, ne pomeni, da ljudje ne prejemajo transferjev, saj so upravičeni do akontacije.