OFF NAPOVEDNIK

Konzervativni radijski voditelj Rush Limbaugh v Združenih Državah Amerike na redni osnovi dviguje prah okoli kočljivih tem, tokrat pa vse kaže, da je prestopil mejo dobrega okusa. Študentko prava, Sandro Fluke, ki se bori za vključevanje kontracepcije v načrt obveznega zdravstvenega varstva, je označil za navadno pocestnico. Ta izjava je sprožila toliko negodovanja, da se je zanjo celo opravičil, kar sicer ni njegova značilnost.

Radijski šampion ideologije libertarnosti in svobodnega trga je namreč na lastni riti občutil delovanje nevidne roke trga, potem ko je 8 oglaševalcev nehalo sponzorirati njegov radijski šov. Med njimi je tudi prvi mož podjetja Carbonite, David Friend, ki je svojo odločitev pospremil s pojasnilom, da ima dve hčerki iste starosti kot gospodična Fluke in ne bo trpel napadov na tako dobrodušno in pogumno odločitev mladega dekleta.

Rush Limbaugh kljub temu še ni izgubil vseh svojih konzervativnih prijateljev. Na pomoč mu je priskočil voditelj televizijske mreže Fox Bill O'Reilly, ki bi ga marsikdo zamenjal za profesionalnega trolla, če svojih nebuloz ne bi trosil tako smrtno resno:



Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki se mu takšna naravnanost zdravstvenega varstva ne zdi niti najmanj sporna.

OFF PROGRAM

Kitajski premier Wen Jiabao je v govoru, s katerim je odprl redni letni sestanek kitajskih zakonodajalcev, opozoril, da Kitajska postaja regionalna sila z vojaškimi ambicijami in ekonomskimi izzivi. V luči teh si Jiabao želi, da je kitajska vojska sposobna zmagovati lokalne vojne pod pogoji informacijske dobe. Svoje komentarje je premier izrazil le dan po tem, ko je Kitajska za dobrih 11 odstotkov povišala svoj vojaški proračun, trend, ki se sicer stopnjuje že zadnjih nekaj let. Kitajska je zapletena v več ozemeljskih sporov s svojimi neposrednimi sosedami, med temi pa gotovo izstopa Tajvan, ki ga uradni Peking še vedno dojema kot del svojega teritorija. V preteklosti je Kitajska celo prisegla, da bo morebitno uradno razglasitev tajvanske neodvisnosti kaznovala kar z vojaško intervencijo.

Dva ducata do zob oboroženih mož sta v bližini libijskega Bengazija uničila nagrobne spomenike pripadnikov britanske, avstralske, indijske in italijanske vojske, padlih med drugo svetovno vojno. Med uničevanjem so izražali srd in gnev, češ da so tu pokopani kristjani, brez-verniki in psi. Prehodni Nacionalni svet v Libiji zgroženim tujim diplomatom obljublja preiskavo in aretacijo nepridipravov, ki pa so vse glasnejši. Od padca Gadafija se v Libiji jača skrajno puritanska islamska struja, ki svojo voljo izraža tudi s tovrstnim uničevanjem. V preteklih tednih je ena takih skupin, Salafisti, uničila grobnice muslimanskih svetnikov, ki so po njihovem mnenju malikovalci.

Amit Roy-Chowdhury, profesor višje strojne šole v ameriškem Bournsu, je v sodelovanju s svojimi študenti objavil znanstveno delo o organizaciji mrež nadzornih kamer. Knjiga naslavlja problematiko samodejne prepoznave obrazov in siceršnje inteligence nadzornih kamer, ki jih želijo naučiti prepoznavanja vzorcev, s čimer bi olajšali delo varnostnih tehnikov. Ti morajo sedaj slediti do 30 kameram hkrati, nov sistem pa obeta, da bodo kamere same iskale vzorce sumljivega obnašanja. Tako bodo na primer prepoznale hojo, ki razkriva skrito orožje, in nato samodejno približale ter identificirale obraze sumljivih osebkov.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi opozarja, da nov/star ruski predsednik Vladimir Putin na včerajšnjih volitvah ni zmagal pošteno in korektno, kot je to sicer običajno na Zahodu. Predvolilna kampanja v Rusiji naj bi bila očitno v prid kandidatu Putinu, samo štetje glasovnic pa naj bi bilo zaznamovano z nepravilnostmi. Putin je po zadnjih podatkih ruske volilne komisije zmagal v prvem krogu s 63,75 odstotka glasov, nič kaj tesno mu ni sledil vodja komunistov Genadij Zjuganov, ki je zbral slabih 18 odstotkov glasov. Ostali zanemarljivi odstotki so se porazdelili še med tri kandidate. Opozicijska organizacija Goros, ki je opazovala volitve, poroča o primerih volivcev, ki so se na volišča množično vozili z avtobusi in volili tudi na več voliščih hkrati.

V Islandiji se je začelo sojenje nekdanjemu premierju Geiru Haardu, ki je državo vodil v obdobju kreditnega zloma leta 2008. Haarde je tako prvi med političnimi voditelji, ki je zaradi svojega dela moral sesti na zatožno klop, kjer ga bremenijo malomarnega vodenja države. Haardu se očita, da ni poskrbel za potrebne finančne regulacije, ta pa obtožbe zavrača kot politični pogrom, pri čemer ima simpatije vsaj dela islandske javnosti, ki proces razume kot iskanje grešnega kozla. Islandija je sicer leta 2008 padla v globoko recesijo, potem ko so jeseni tega leta propadle tri največje banke v državi, temu pa je sledil referendum, na katerem so Islandci glasovali proti socializaciji dolgov, ki so jih na svoje račune nagrmadile banke zasebnega sektorja.

Spletni viri iz Grčije poročajo, da so tamkajšnji kmetje začeli z akcijo 'reformnega krompirja'. Tako se neformalno imenuje trend, po katerem se potrošnik s kmetom preko interneta dogovori o količini nakupa prehrambenih živil, nato pa se sestaneta na parkirišču, kjer skleneta svoj posel. V ozračju varčevalnih ukrepov želijo kmetje tako zbiti ceno hrane, saj zanjo zahtevajo polovico manj kot razni posredniki v obliki trgovin. Mnogi Grki se namreč pritožujejo, da cene živil ne padajo sorazmerno z višino plače. Ta pojav javnost razume kot dobičkonosno fiksiranje cen s strani trgovinskih verig, zato naj bi akcija reformnega krompirja pritegnila tudi podporo tistega dela prebivalstva, ki ga varčevalni ukrepi sicer niso prizadeli tako močno kot večino Grkov.

Podporo grškemu ljudstvu so pa z manifestacijo pred grškim veleposlaništvom v Ljubljani izrekli tudi člani Zveze svobodnih sindikatov. Njihov predsednik Dušan Semolič je ob tej priložnosti opozoril na naslednje:



V socialnem centru Rog bo danes ob petih potekala javna tribuna 15o za samoobrambo pred deložacijami in drugimi oblikami razlaščanja. Povod zanjo je zgodba družine Vaskršič iz Litije, ki so ji zaradi dolga 120ih evrov komunalnemu podjetju na dražbi prodali hišo. Vpleteni v te dogodke pojasnjujejo, da so bili vsi procesi popolnoma legalni in je žrtev za nehumani razplet pravzaprav kriva sama. Vendar omenjena družina domnevno ni osamljen primer, saj naj bi bila prisilna prodaja nepremičnin zaradi bagatelnih dolgov v Sloveniji že razširjena praksa. Po mnenju aktivistov #15o, socialnega centra Rog, nevidnih delavcev sveta, društva Areal, Časopisa za Kritiko Znanosti in ostalih, ki pripravljajo javno tribuno, je boj proti razlaščanju zato tudi boj za demokracijo. Več o tem nam je povedala Barbara Beznec, odgovorna urednica Časopisa za Kritiko Znanosti:



OFF je pripravil Luka Tetičkovič.