Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Zvončki in trobentice, Zlati šus, vijolice ... (822 bralcev)
Torek, 6. 3. 2012
Sonja Zlobko



V mračnem, utesnjenem, zatohlem in vlažnem tunelu LGL-ja je bila prvič uprizorjena drama Tamare Matevc Zlati šus. Ta spada v sklop Teater ni dolgcajt, lutke so zakon!, ki je namenjen mladostnikom nad 12 let in obravnama teme, s katerimi se v teh s samozadostnostjo relativno podhranjenih letih srečujemo. Kakšna torej sploh lahko je predstava za mladostnike?

V mračnem, zatohlem in vlažnem tunelu LGL-ja je bila prvič uprizorjena drama Tamare Matevc Zlati šus. Ta spada v sklop Teater ni dolgcajt, lutke so zakon!, ki je namenjen mladostnikom nad 12 let in obravnava teme, s katerimi se v teh s samozadostnostjo relativno podhranjenih letih lahko srečujemo. Monodrama je govorila o drogah in smrti, kot je očitno iz naslova, pa tudi o prehranjevalnih obsedenostih in razbiti družini.

Mura – Ana Hribar ter v monologih omenjena Sale in Viki so sveta trojica, ki čas preživlja skupaj in sanjari o počitnicah. Te se izjalovijo, ker se Sale prekomerno dozira s heroinom. Vmes se stopnjujoče odkrivajo pasaže Murinih prehranjevalnih težav, prijateljstva in zateženih družinskih odnosov. Ravno ta stopnjujoča se indukcijska kavzalnost, ki izhaja iz dejstva Saletove smrti v vsa možna dejstva neurejenega okolja in odnose Mure, Saleta, Vikija, sosede, staršev in ravnatelja, subverzivno daje občutek povsem stereotipnega razumevanja obravnavane problematike.

Sale je venomer govoril, da 'ganđa' ni droga, da je 'hors' za reve, potem pa ga je Viki našel onemoglega na stranišču, je približno povzeta ponavljajoča se parola. V tej je implicitno nakazana stopnjujoča se nevarnost psihoaktivnih substanc, ki si sledijo v folklorno določenem vrstnem redu. Kot tisto prvo in najbolj stereotipno strašenje pred samim pokazanim interesom za neznane substance - ne pečaj se s travo, ker te bo kasneje pomendral hors.

Ravno to je povsem nehvaležen element drame, ki kasnejši potencialno vzgojno razbremenjujoč in izvirno nenavaden pristop – recimo ta, ki govori o tem, kako se ga je priporočljivo zadevati - naredi povsem ciničen. Že rahlo patetičen v upanju na učinkovitost zadnjega aduta – mladostniki se bodo učili na videnih napakah, ne svojih. Gledališče pa bo uresničilo svoj potencial, seveda. Tudi za starše navrže avtorica impliciten opomin; v ničemer ne bodite negotovi, odrecite se lastnim čustvom, posvetite se otroku, pa ne bo zabredel v droge. V vedenje - srečna mladina takšna distanciranja od resničnosti zavrača.

Kaotična dramaturgija, kot si jo je v skladu s premenami mladinskih prepričanj zamislila dramatičarka, je narekovala preskoke med čustvenimi stanji Mure. Dobro izpostavljena čustvena stanja pa so navkljub mladostniškim sintagmam vseeno obvisela v nekakšnem kvazi slengovskem jeziku, ki je zmotil iluzijo avtentičnosti.

Kako torej uprizoriti takšen subverzivno normativen tekst? Režiser Marko Čeh ga je z ekipo resnično dobro ocenil in ga uprizoril zelo zanimivo. Občutek nerazumljenosti, neuvrščenosti v svetu s posledično utesnjenostjo posameznika pa je izvrstno konkretiziral v prostor – v underground lutkovnega gledališča. Minimalizirani scenski rekviziti so s postavitvijo pripomogli k monologu in scenskim premikom najstnice Mure, predvsem pa učinkovito preprečili morebitno golo pripovedovanje brbotajočih notranjih napetosti. Obrati čustev so narekovali takisto hitro menjevanje igre in pripovednih elementov. Zaznamujoča stanja najstnišva pa so bila pospremljena z dopolnjujočo in premišljeno glasbo Larena Poliča Zdraviča.

Jedrnato povedano je kontekst, kot ga je dojel in uprizoril režiser, nadomestil vse manke oziroma vzgojno izobraževalne moralke, posredno ali neposredno poudarjene v tekstu.

Nekoč so na zelo podoben način, pri obče obveznih dodatnih izobraževalnih urah, strašili tudi Sonjo Zlobko.


Komentarji
komentiraj >>