Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
BREAKESTRA, Kino Šiška, 13. 3. 2012 (507 bralcev)
Četrtek, 15. 3. 2012
tadej



Odličen in predvsem edinstven koncert, a kljub temu so na koncu pokazali, da zmorejo še več... * v celoti

Spomnim se dneva izpred šestih let, ko sem na nič hudega sluteč zimski dan v kadilnici Radia študent poslušal ponovitev Tolpe bumov. Iz zvočnikov je prihajalo nekaj tako jebeno funky, da sem staknil neozdravljiv “funky virus”, še preden sem uspel ugotoviti, kaj pravzaprav poslušam. To so bili seveda Breakestra s svojo prvo avtorsko ploščo Hit the Floor. S prav tem virusom pa se je v zadnjih letih okužilo še mnogo ranljivih duš in verjetno je prav to v osnovi omogočilo koncert Breakestre, ki se je v Kinu Šiška zgodil pretekli torek. Tako da vsaka čast domačim, na funky duši bazirajočim DJ-em in ostalim scenodržcem, ki so tekom zadnjih let ustvarili prav entuziastično funky publiko. Ta je seveda prišla do izraza tudi na torkovem koncertu.

Preden sem razvil delavno temperaturo, kar je tisto neobhodno pri prevajanju plesne energije in posledično spajanju s plesno glasbo, sem nehote izvajal poostren nadzor nad posamičnimi elementi torkovega večera. Prva stvar, ki me je zmotila, so bile luči v dvorani. Oder je bil izredno osvetljen, in to konstantno. To je tudi v tolikšni meri razsvetljevalo celo dvorano, da premikajoče barvne luči niso prišle do izraza. Vsaj po mojem občutku se ambient, ki ga je ustvarjala razsvetljava, ni skladal z žurersko usmerjeno glasbo.

Druga stvar, ki me je zmotila, so bile “Power Point” vizualizacije, ki so se vrtele za bendom. Ob tem sem se spraševal, kot že neštetokrat do sedaj, po kakšnem bizarnem ključu se na domačih prireditvah izbira VJ-e. Vsebina vizualizacij, ki je predstavljala nekakšno analogno “break” kulturo, je bila še kako na mestu, sama forma pa je bila milo rečeno porazna. Menjavanje sličic v kombinaciji z raznimi “cheesy transition” efekti.
Tekom notranjih godrnjanj in ugotavljanj pa je moč glasbe vse bolj in bolj relativizirala pravkar povedano. Kritična distanca se je manjšala in manjšala, nakar jo je dokončno eliminirala funky mama brez primere, “200-kilska” pevka Afrodyete. Njen vokal oziroma bolje rečeno dušni krik je namreč kot črna luknja, ki poslušalca enostavno posrka v osrčje zvoka. Življenjskost njenega glasu v kombinaciji z impozantno prezenco in seveda črnsko sposobnostjo “šejkanja”, ki se požvižga na s telesno težo povezano gravitacijo, je bila ena od najfinejših začimb torkove mineštre. Pevka Afrodyete namreč odlično funkcionira na odru, a se na žalost hitro utrudi. Ker pa so preostali člani benda izredno zatopljeni v igranje in z izjemo frontmana Milesa Tacketta nekako niso v interakciji s publiko, smo pogrešali dodatnega vokalista, Mixmaster Wolfa, ki ga v Ljubljani ni bilo. Glede na fluidnost v zasedbi Breakestra niti nisem prepričan, če je Mixmaster Wolf še vedno član zasedbe, a njegov nadomestek bi vsekakor prišel prav. Poživitev v smislu komuniciranja s publiko pa je sčasoma prišla še s strani klaviaturista. Ta se je prebudil po tem, ko je odrepal nekaj verzov. Njegovo repanje je bilo všečno in dostojno, a ne preveč natančno na zahtevnejših delih.

Breakestra je v Kinu Šiška preko živega igranja izvajala za njih značilen megamiks, sestavljen predvsem iz priredb številnih klasik in seveda tudi avtorskih komadov. V stilu DJ-a je bend kot celota prehajal med komadi, se občasno posluževal kakih hitrih preskokov oziroma miksov, načeloma pa so komade več ali manj igrali v celoti. To je omogočalo na koncertih vse prevečkrat manjkajočo, neprekinjeno plesno izkušnjo.

Breakestra so pretekli torek dokazali, da je nadomestitev DJ-a z bendom v funk svetu več kot smiselna. Živi megamix izpod 80ih prstov 8-članske zasedbe omogoča izkušnjo, kakršne DJ nikakor ne more servirati. In kljub temu, da je bil nastop Breakestre fantastičen, bi lahko naredili še en korak dlje v smislu interakcije s publiko. Interakcija je dodobra zaživela pravzaprav šele po bisu in zdelo se je, kot da je bend rabil nek energični boost v obliki glasnega dretja za svoj polni zagon.


* Tadej Droljc



Komentarji
komentiraj >>