Na sredinem koncertu štajerskih "irskih" veseljakov Happy Ol' McWeasel se je v množici veseljakov med publiko znašla tudi Skabina... * v celoti
Sreda je bila dan, ko so Ljubljano zmagovito zavzeli Mariborčani in za seboj pustili razdejanje. Eni pozitivno, drugi negativno. Na srečo ta recenzija govori o tistih prvih – o promocijskem koncertu prvenca mariborskih Happy Ol' Mcweasel.
Happy Ol' Mcweasel so prišli, odigrali in zmagali. Čeprav ne tako zlahka, kot je videti na prvi pogled. Konec koncev je bilo potrebnih kar nekaj koncertov v Ljubljani, da so si pripravili teren za zmagoviti promocijski koncert. Pa seveda ne smemo pozabiti, da so vse to gradili na temeljih, ki so jih različni keltski bendi z združevanjem tradicionalne glasbe in rocka, rock'n'rolla in tudi punka začeli graditi že zdavnaj, najbolj pa so jih v devetdesetih proslavili Dropkick Murphys in za njimi še Flogging Molly. Najbolj po zaslugi prvih je dandanes keltski punk tako razširjen, da ga poslušajo tudi takšni, ki punka sicer ne bi ravno poslušali ali ga celo ne marajo.
Ampak pot keltskega punka do Slovenije je bila vseeno dolga in predvsem počasna. Saj ne, da nismo že zdavnaj poslušali Poguesov, toda evforije ni bilo. Vsaj ne množične. In četudi je zunaj meja male državice divjala evforija ob Dropkick Murphys, ki so jo malo kasneje začeli povzročati tudi Flogging Molly in drugi keltski punk bendi, ki so vsepovsod začeli rasti kot gobe po dežju, in sta se oba benda precej pojavljala na radijskih valovih tega radia, pa je k nam prišla šele v zadnjih letih in se sunkovito dvignila po nastopu Flogging Molly v Zagrebu in zatem še pri nas.
Z njimi oziroma komadi Dropkick Murphys in Flogging Molly in še nekaterimi drugimi priredbami irskih klasik pa so se od začetka proslavljali Happy Ol' Mcweasel. In tudi v sredo ni bilo nič drugače. Tako so ogrevanje začeli z Drunken sailor in nadaljevali z Irish rover, preden so že fino razgreto publiko nagradili s prvim komadom s prvenca, ki poleg šestih avtorskih komadov vsebuje še štiri priredbe.
Vzdušje v Gala hali je bilo fenomenalno. Takšno recimo, kot bi moralo biti tudi na nogometni tekmi, če bi navijači imeli kaj pameti v glavah in ne drugje. In to v prisotnosti, prepričana sem, večinske štajerske publike, ki se ji je videlo, da bend zanjo ni frišna novica, saj so dobro poznali repertoar. Ne samo priredb, ki jih je bilo slišati veliko preveč, pač pa tudi tistih nekaj avtorskih komadov, ki jim jih je uspelo narediti v petih letih obstoja; čeprav je bilo več kot očitno, da priredbe naletijo na veliko bolj evforičen odziv kot originali, ki pa niti niso tako slabi. Pravzaprav nasprotno – presenetljivo dobri so ... za neke Štajerce oziroma Slovence, ki živijo tisoče kilometrov stran od irskega otoka. Fantje so očitno dobro naštudirali irsko ritmiko in melos ter ju združili z nabritim punk rockom. Le izvedba še malo peša in četudi je bil njihov nastop zelo samozavesten in bučen, pa jih je kar nekajkrat spodneslo in odneslo v razglašen kaos. To pa hvaležnega občinstva ni motilo. Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje bila priča takšnemu navdušenju na koncertu. Lahko bi igrali tudi do jutra, pa ljudem ne bi bilo dosti.
Happy Ol' Mcweasel so po dolgem času spet en štajerski bend, ki mu je uspelo in mu bo v prihodnosti še bolj uspevalo preko meja Trojan. Upam pa, da si bodo k temu pomagali bolj s svojimi komadi kot priredbami. Čeprav je treba priznati, da tudi s priredbami naredijo veliko za promocijo irske glasbe, saj na ta način ljudje spoznajo še kaj več kot samo v tej recenziji že večkrat omenjena trenutna prvaka keltskega punka. Če pa pri vsem tem združujejo še tiste, ki jih nogomet ločuje, pa še toliko bolje.
P. S.: O predskupini v tej recenziji ni govora, ker je recenzentka, navajena poznih začetkov in zamujanj, ni videla. Če je Gala hala uvedla strogo držo točnosti in bolj zgodnjih koncertov, pa to zelo pozdravlja, saj je prepričana, da bo to sčasoma, ko se navadimo, v koncertne dvorane sploh med tednom pripeljalo kakšnega poslušalca več, ker se mu zjutraj ne bo treba mučiti z vstajanjem. Ampak kot videno, Happy Ol' Mcweasel tega problema nimajo.
* Sabina Kraner
Komentarji
komentiraj >>