Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
THE TWILIGHT SINGERS: Live in New York (Infernal, 2011) (835 bralcev)
Sreda, 4. 4. 2012
Andraz Kajzer



S tokratnim RŠ koncertom se selimo v leto 2011 in v New York. Natačneje v Webster Hall na Manhattnu, kjer je 13. maja (povrhu vsega je bil petek trinajsti) zasedba The Twilight Singers posnela svojo prvo koncertno ploščo. Seveda gre za zasedbo Grega Dullija, ki ga poznamo predvsem kot frontmena letos na odrih ponovno aktivnega benda The Afghan Whigs, pa tudi kot polovico tandema The Gutter Twins... * v celoti
Danes 46-letni Greg Dulli je nase prvič opozoril konec osemdesetih kot frontman rockovske zasedbe The Afghan Whigs. Z vplivi soula navdahnjeni Dulli je z omenjenim bendom hitro ustvaril svoj prepoznaven zvok – s soulovskimi vplivi začinjeni rock, sledila je pogodba z založbo Sub Pop, pozneje pa je bend prerasel tovrstne okvirje in se zatekel še k velikim – k založbi Elektra in pozneje še k Columbia Records. Skratka, šlo je za veliki preboj, ki pa je začel jenjati še pred ustanovitvijo nove, danes obravnavane zasedbe The Twilight Singers. Ta je nastala leta 2000, leto pozneje pa so Afghan Whigs napovedali svoj konec. Tako je bend The Twilight Singers postal nova Dullijeva stalnica, pa čeprav je vmes z Markom Laneganom ustanovil še The Gutter Twins, se lotil solo kariere in poleg naštetega našel še čas za sodelovanja, kot na primer na lanski povratniški plošči v Ljubljani pred kratkim gostujočih Belgijcev dEUS. Greg Dulli je torej nedvomno prisoten lik v popularni glasbi.

The Afghan Whigs so lani decembra napovedali svoj povratek na odre, torej le mesec po izidu danes obravnavane plošče benda The Twilight Singers – Live in New York. Nanjo lahko torej gledamo tudi kot na mejnik zasedbe. Februarja lani je bend namreč izdal svojo peto ploščo Dynamite Steps, maja pa odigral in posnel koncert v newyorški dvorani Webster Hall. Gre za prvi uradno izdani koncertni album zasedbe, obenem pa seveda za neke vrste best of. Morda celo za napoved mirovanja, kakršnega sta lani napovedala The Gutter Twins, s čimer si je Dulli pripravil teren in čas za obuditev svoje prvotne zasedbe.

Petek trinajsti se je lanskega maja očitno zdel več kot primeren dan za koncert The Twilight Singers. Primeren dan za prenos Dullijeve temačne lirike in raskavega glasu na zvočni zapis. Na ploščo, ki lahko služi kot spodoben pregled enajstletnega delovanja benda, obenem pa lahko za nove poslušalce učinkuje kot prijeten vstop v svet zasedbe. The Twilight Singers so nedvomno glasbeni mojstri, ki bi jih po zvočni sorodnosti sicer lahko hitro postavili ob bok ameriškim velikanom Dave Mathews Band, čeprav se je Dulli vedno raje družil z malce bolj neodvisno sceno in v bendu The Backbeat Band pri snemanju biografije Beatlov sodeloval celo s člani zasedb Sonic Youth, R.E.M. in Nirvana. Ravno tu je razvidna zvočna paleta The Twilight Singers, ki sicer ustvarja tudi kompaktne rockovske balade z violinami in klaviaturami, a tudi te Dulli posrečeno začini s svojim emocionalnim raskavim vokalom in črpa iz zgodovine neodvisnega rocka. Tako se na ploščku nabere kar enaindvajset skladb, ki uspejo zgraditi pravo zgodbo in so premeteno umeščene. Pravzaprav odlično povezane, ko na primer po epski Decatur St. zazveni klavir in se prelevi v upajočo Get Lucky. Vseh enaindvajset skladb učinkuje kot celota in ne le kot naključen izbor. Še več, te so v večini primerov med seboj celo povezane in občasno je preliv med njimi skoraj težko zaznati.

Omenjena povezanost pa se ne dogaja le med skladbami, temveč tudi v njih samih. Priredba skladbe Too Tough Too Die z albuma Quixotic, ki ga je leta 2004 izdala Martina Topley Bird, je nedvomno izjemna, še posebej ko se nenadoma prelevi v nežno podlago, Dulli pa ob spremljavi občinstva odpoje nekaj verzov komada Breakdown, ki ga sicer poznamo kot delo Toma Pettyja. Nekaj podobnega se zgodi med skladbo Never Seen No Devil, ki se v zaključku prelevi v refren komada Rebirth of the Cool, torej skladbe The Afghan Whigs.

Zasedba The Twilight Singers nikoli ni bila bend v pravem pomenu besede. Gre za Dullijev projekt, v katerem se je zamenjalo že več kot petnajst članov, a je aktualna postava kljub temu neverjetno uigrana in pripravljena, kar se pozna tako pri sami izvedbi kot tudi pri prelivanju in lastni interpretaciji starejših skladb.

Nepotrebnih govorov med skladbami ni, Dulli občinstvo nagovarja predvsem s kratkimi izjavami, ki v večini primerov služijo kot napovedi skladb. Te so, kot že omenjeno, nabrane s celotne enajstletne kariere benda. Seveda jih je največ z aktualne plošče Dynamite Steps, z le eno skladbo pa je zastopan tudi album priredb She Loves You, na katerem so predelali prej omenjeno Too Tough Too Die.

Zasedba The Twilight Singers trenutno sicer ne koncertira, se pa Greg Dulli na odre vrača z The Afghan Whigs. Bend bo nastopil na nekaj evropskih festivalih, nam najbližje pa se ustavi v začetku junija, in sicer v Milanu in Bologni.


* Andraž Kajzer


THE TWILIGHT SINGERS




Komentarji
komentiraj >>