Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ALABAMA SHAKES: Boys & Girls (ATO, 2012) (ponovitev 19. 4. 2012 ob 00.30) (564 bralcev)
Sreda, 11. 4. 2012
Terens Stader



Terens Štader ocenjuje prvenec zasedbe Alabama Shakes o katerih se bo še veliko govorilo... * v celoti
Alabama je v rocku in soulu znana predvsem po mestu Muscle Schoals, v katerem se nahaja sloviti soulovski studio Muscle Schoals, hišica, v kateri so nastale velike pesmi soula in so se pisale velike zgodbe rock’n’rolla. Toda mlada štiričlanska druščina Alabama Shakes, katere glasba nastaja na ramenih velikanov in katerih duša se napaja na istem izviru, kjer se je osveževala duša velikih glasbenikov soula in rocka, se ni zadržala doma, da bi posnela prvenec, temveč se je odpravila v Nashville, središče sodobnega ameriškega roots rocka, kjer sta svojo studia postavila tudi Jack White in Dan Auerbach, in je tam v lastni producentski režiji posnela prvenec, s katerim si bodo letos ustvarili prepoznavno ime.

Vsakih nekaj letih se pojavi super nadarjena skupina mladih glasbenikov, ki si v rekordno kratkem času ustvari ime, ki postane domače. Alabama Shakes so ena izmed teh skupin. To ni nekaj nadnaravnega, je le običajni del glasbenega posla. Bistveno bolj redko se pojavijo skupine, ki s svojim avtorskim izrazom prepričajo kot odrasla skupina že pri prvem albumu.

Album Boys & Girls je izredno, tudi presenetljivo zrela stvaritev za skupino, ki je začela igrati komaj leta 2009 in je bila še lani popolna neznanka. Lažje je igrati hitro, težko je igrati počasi. Alabama Shakes ne igrajo glasbenega žanra, ki je izvedbeno in strukturno preprost, pač pa so se lotili glasbenega sloga z dolgo, globoko in široko zapuščino, pri katerem se izvajalci in avtorji oblikujejo, razvijajo in dozorevajo celo glasbeno življenje. Alabama Shakes igrajo soul, r&b in rock relativno počasi, in tej glasbi ne pristopajo ne kot puristi ne kot tradicionalisti, pač pa kot zmerni, navdihnjeni inovatorji.

Album poteka večinoma v srednje hitrem tempu v kotalečem se ritmu. Uvodna Hold On predstavi ton plošče – okrogel ritem, gospelovski glas, ki se izpoveduje in polni glasbo ter deluje dejansko kot poseben instrument, osrednji element, okoli katerega se navijajo vsa druga glasbila, ki pomagajo k vzpostavljanju toplega, človeškemu ušesu prijaznega zvoka. Že v naslednji skladbi, učenemu poslušalcu lahko postane jasno, da se ne srečujemo z vsakdanjim talentom. V skladi I Found You pevka dvigne glas za register višje in zapelje skupino v čutno soulovsko baladico, ki jo na crescendu dopolnjujejo dylanovski klaviaturski posegi. Hang Loose je raskalašen boogie blues, v katerem se pevka nekoliko podreja klavirju in dovolj prostora pusti hipnotičnemu kitarskemu prijemu. Rise to the Sun je čutna balada, s katero v zvočni slog dodajajo ščepec tex mex feeelinga in pridih dobrega starega južnjaškega valčka. S skladbo You Ain’t Alone Alabama Shakes ponesejo celotno raven gradiva na še višjo raven. Ljubezenski sentiš, obenem trden in mehek, v katerem se srečujeta duha Otisa Reddinga in Janis Joplin, pesem je preprosto sijajno napisana, in zlahka bi jo zamenjali za nek soulovski standard. Goin’ to the Party je nekakšen podeželski bluesič, lepa vinjetica, ki služi kot lep prehod v veliki valček Heartbreaker, ki ga odpira eleganten klavir in katerega krila se odprejo z mogočnim vstopom klaviatur, ob katerih Brittany Howard joka, stoka in hrepeni po ljubezni. Naslovna Boys and Girls nosi v sebi kar nekaj evropskega boemskega feelinga. Be Mine je fin rock gospel podan v slogu klasičnih rockovskih zasedb, I Ain’t the Same je še eden viškov albuma, zelo ritmična, lahka pesem, ki jo preveva čudovit spomladanski občutek, feeling prerojevanja. Alabama Shakes album sklenejo z rockovsko skladbo On Your Way.

V preteklih letih smo slišali veliko mladih skupin, ki navdušijo s svojo držo, zvokom, slogom in obrisi avtorskega izraza, toda redko, redko kdaj pride na dan skupina, ki se lahko na prvencu s tako prepričljivimi pesmimi, ki bi tudi na v rokah drugih glasbenikov, mlajših ali starejših, zvenele enako prepričljivo. Izjemen začetek nove glasbene zgodbe.


* Terens Štader


Komentarji
komentiraj >>