Po dveletnem premoru je včeraj ponovno udaril Antifa fest. Otvoritev glasbenega dela je pripadala domači zasedbi Aktivna Propaganda, ki je nastop začela z neuradno himno festivala, s skladbo Antifašistična akcija... * v celoti
Enajsti AntiFa Fest se je sinoči zaključil z nastopom štirih hrupnih, brzečih, kričečih, grulečih in frekvenčno mutiranih zasedb. Žal sem popoldanske aktivnosti zamudil, vendar mislim, da se je nujno seznaniti tudi s tem delom programa, če ne drugače s pregledom napovedanega. Že ob šestnajsti uri je vrata festivala odprla projekcija dokumentarnega filma Sanje črno bele mavrice z uvodnimi besedami ene od avtoric filma. Film skozi osebne izpovedi obravnava drugačnost, diskriminacijo in poti za odpravo predsodkov in zmanjšanje napetosti v družbi. Sledil je še nagrajeni nemški dokumentarec Noise and Resistance, ki skozi opis evropske punk D.I.Y. scene prikazuje upor in boje proti kapitalizmu in drugim oblikam ločevanja ter izključevanja. Do koncerta sta se odvili še dve okrogli mizi z naslovoma Fašistične težnje v zdravstvu in družbi, ki tako zdravstvo omogoča ter Specizem. S sloganom »Hrana, ne bombe« in odličnim brez cenovnim pasuljem je postregla AntiFa ekipa v Črni kuhinji pred klubom Gromka. Za ogrevanje pred koncertom je poskrbel spretni dvojec žonglerjev z ognjem, ki sta svoj nastop na dvorišču Gromke začinila s spremljajočo punk, grindecore, crust glasbeno kuliso.
Otvoritev glasbenega dela je pripadala domači zasedbi Aktivna Propaganda, ki je nastop začela z neuradno himno festivala, s skladbo Antifašistična akcija. Eden najbolj odmevnih in aktivnih slovenskih anarho hard core bandov je v kratkem napolnil dvorano Gromke z ljudmi in hitrim, na trenutke metaliziranim hard core punkom. Frontman je v kratkih nagovorih med skladbami pozdravil publiko in jo ošvrknil zaradi očitno pretiranega popivanja nekaterih. V nadaljevanju so nagovori z odra razkrivali vsebino besedil, ki jih je frontman v refrenih družno s kitaristom precizno in razumljivo odpel in zrecitiral. In vendar preglašen s spremstvom pretežno hitrega bobnarskega načina, ter distorziranih dveh kitar in basa, je uspel vsaj delno prenesti sporočila skladb, ki kričijo o zmoti sistema, katero plačujemo ljudje.
Aktivna Propaganda opravičujejo in uresničujejo svoje ime od leta 1999 s hitrim, energičnim glasbenim uporom, ki je včeraj na AntiFA festu izkazal uigranost. Kljub občasni negotovosti je band povedel v pogo in prepevanje najbolj zagnane v avditoriju kluba Gromka.
V kratkem premoru smo se preselili nazaj na dvorišče vdihniti nekaj svežega zraka in med ostalimi osvežujočimi aktivnostmi rekli kakšno, takšno in drugačno v prijetnem večeru na Metelkovi. Mihata so najbolj zanimali naslednji, Dunajčani Kurwa Aparata, ki so na hitro pripravili zvok in napolnili prostor z intenzivnostjo crust punk mešanice heavy metala in punk rocka zakoreninjenega v zgodnjih osemdesetih z bendi, kot so Anti-Sect, Discharge, Crass, Amebix, Motorhead… Frontman se je spustil pod oder med publiko in s tem dosegel presenetljivo prisotnost vpijočega grlenega vokala, ki je uspel prodreti skozi hrupno, v d-beat galopu težko valečo se zvočno silo na krilih distorziranih ritmov in bas kitare. Kurwa Aparata so pri nas prvič nastopili leta 2006 in kasneje leta 2010, ter se včeraj vrnili z nastopom, ki ga je publika AntiFa festa sprejela poskakujoče in odobravajoče.
S svežim zrakom v pljučih smo se po premoru vračali z Gromkega dvorišča, ki je takrat že spominjal na živopisno ljudsko sejmišče, ki sta mu statusni pečat vtisnili stojnici s ploščami, kasetami, z značkami in potiskanim tekstilom z imeni priljubljenih bendov in uporniških sloganov. Catheter so prezračevanje avditorija prav tako izkoristili za tonsko usklajevanje in hitro povedli publiko v nadzvočno, kaotično in nenadno menjajočo glasbeno sliko na katero so se prve vrste odzvale z enako mero neulovljivega gibanja pod odrom. Fantje iz Kolorada že petnajst let pilijo svoj grindcore in včeraj so nam prikazali lastno glasbeno veščino v dobrih lučeh na odru v Gromki.
Večer in festival so zaključili Streetwalker. Thrasherji iz Seatlla so razpršili zvočne vibracije s hitrostjo, ki kitaristom ne dovoljuje, da bi ujeli bobnarja, prav tako pa najbolj pogumnim in hitrim plesalcem pod odrom dosledno vzame noge in jih vrže v neusmiljeno spoznavanje zakonov gravitacije, posebno pojma prostega pada.
Tako se je AntiFa končal, kot poučno, uporno, zabavno in adrenalinsko zvočno doživetje.
* Simon Vene
Komentarji
komentiraj >>