Prav nič ne kaže, da bi bila domača politika v letošnjem dvakrat predvolilnem letu naposled le sposobna dovolj državniške modrosti, da dokončno preseka gordijski vozel izbrisa – tega administrativnega genocida nad v republiki Sloveniji stalno živečimi tujci iz nekdanje skupne države. To je povsem jasno po včerajšnji proceduralno izsiljeni odločitvi v državnem zboru. Nad sodelovanjem na izrednih volitvah še ne naveličani državljani in državljanke se boste lahko v nedeljo, 4. aprila, pražnje oblekli in odšli na volišča, kjer naj bi na referendumu odločali o tem, ali se naj uveljavi ta, glede na večkratne odločbe Ustavnega sodišča povsem nepotrebni tehnični zakon o izbrisanih.
Prav nič ne kaže, da bi bila domača politika v letošnjem dvakrat predvolilnem letu naposled le sposobna dovolj državniške modrosti, da dokončno preseka gordijski vozel izbrisa – tega administrativnega genocida nad v republiki Sloveniji stalno živečimi tujci iz nekdanje skupne države. To je povsem jasno po včerajšnji proceduralno izsiljeni odločitvi v državnem zboru. Nad sodelovanjem na izrednih volitvah še ne naveličani državljani in državljanke se boste lahko v nedeljo, 4. aprila, pražnje oblekli in odšli na volišča, kjer naj bi na referendumu odločali o tem, ali se naj uveljavi ta, glede na večkratne odločbe Ustavnega sodišča povsem nepotrebni tehnični zakon o izbrisanih.
Tehnični zakon o izbrisanih bi za nazaj uredil status zgolj nekaj tisočim izbrisanim, ki so si svoj položaj v boju s slovenskimi birokratskimi mlini že uredili. Da je ta takoimenovani tehnični zakon povsem nepotreben, so minule dni nenazadnje javno razglašali tudi njegovi idejni očetje iz notranjega ministrstva. Še posebej je v neprepričljivosti javnega nastopaštva prednjačil notranji minister Rado Bohinc, saj mu niti zagovornikov takojšnje uresničitve odločbe Ustavnega sodišča in poprave krivice izbrisa niti nasprotnikov brezpogojne ureditve problema nekako ni uspelo prepričati, da je bil zgolj politična žrtev napačne presoje pravnih strokovnjakov, ki so spočetka - v imenu lastnih parcialnih stanovskih interesov - trdili, da pa je tehnični zakon absolutno potreben.
Da je Ustavno sodišče šele v decembrski pojasnitveni odločbi ovrglo vse dvome v nepotrebnost te spake od zakonske materije, - kot te dni vehementno zatrjujejo visoki državni uradniki notranjega ministrstva in politično odgovorni nosilci oblasti - je seveda zgolj prvovrstno zavajanje domačih političnih potrošnikov. Ustavno sodišče je notranjemu ministru že lanskega 17. aprila namreč naložilo, da mora v šestih mesecih odpraviti protiustavno stanje in izbrisanim, ki so si svoj status že uredili, izdati dopolnilne odločbe po uradni dolžnosti. Država je tako v protiustavnem stanju že od 17. novembra, toda niti vladnih niti opozicijskih manipulatorjev domačega apatičnega volilnega telesa to takrat še ni motilo.
Kljub temu pa je notranje ministrstvo - ne zaradi poprave krivice izbrisa in ne zaradi zavarovanja ustavnosti in temeljnih človekovih pravic med podalpskim volilnim občestvom prebivajočih tujcev iz nekdanje skupne države, ampak zaradi koalicijskega političnega poraza v domači državnozborski areni - pred nekaj dnevi naposled le premaknilo svoje birokratske mline in pričelo izbrisanim izdajati dopolnilne odločbe. Naslednja poteza opozicijskih manipulatorjev, ki grozijo s kazensko ovadbo in interpelacijo zoper notranjega ministra, je bila pričakovana. Povsem nedvoumno je namreč pritrdila dejstvu, da pa v tem dvakrat predvolilnem letu res ne gre za spoštovanje ustavnosti in temeljnih človekovih pravic, ki naj bi nam jih neselektivno glede na narodnost, politično, versko ali kakršnokoli že drugo prepričanje zagotavljala ta zgolj deklarativno pravna država.
Opozicijski prvoborci, ki so ogorčeni Nad vso to nestrpnostjo in ksenofobijo do slovenstva in osamosvojiteljev, so spet korak pred v vladna korita očitno preveč dobro zavaljeno pozicijo, ki ji je tako ponovno spodletelo. Ob propadlem poskusu dogovora o Ustavnem zakonu, ki je edina oblika zakonske materije, s katero se lahko dvotretjinska večina v državnem zboru postavi nad ustavno sodišče, je postalo dejstvo, da so v tej državi v tem dvakrat predvolilnem letu človekove pravice manjšine, do sodelovanja na volitvah pravzaprav neupravičenih prebivalk in prebivalcev, povsem drugotnega pomena.
Povsem isto, torej da gre zgolj za politično merjenje moči, dokazuje tudi referendumska pobuda za sistemski zakon o izbrisanih, ki so se ga kot zadnje rešilne bilke za izhod iz tega tako zelo neevropskega položaja oprijeli ne v vladajoči koaliciji, pač pa v Liberalni demokraciji in Združeni listi. Na načelnost domačih političnih oblastnikov sicer dovolj zgovorno kaže že samo dejstvo, da se v vladni Slovenski ljudski stranki ob vprašanju poprave izbrisa obnašajo kot vladna peta kolona in da tega ne v vladnih vrstah in ne v domnevno zaskrbljeni demokratični javnosti prav nihče ne problematizira.
Politični predstavniki, ki svojo moč črpajo iz slovenskega volilnega telesa z velikim S, so namreč tretjo obravnavo sistemskega zakona o izbrisu zaustavili z novim referendumskim manevrom. V koaliciji Slovenija so prepričani, da je v tem dvakrat predvolilnem letu garant za politični uspeh to, da vas na volišča pošljejo odločat o temeljnih človekovih pravicah - večkrat. Zato bodo predhodni referendum o sistemskem zakonu o izbrisanih uveljavljali z zbiranjem 40 tisoč podpisov volilk in volilcev. Edino kar je šibki državnozborski večini potem ostalo, je, da izglasuje, da bo tudi o tej referendumski pobudi presojalo Ustavno sodišče.
Kdo bo torej presekal gordijski vozel izbrisa? Glede na očitno nesposobnost in nepripravljenost domače politične garniture, na katero je danes na prvi strani opozoril tudi osrednji dnevnik v državi, postajajo vse bolj verjetne napovedi tistih, ki se zanašajo na meč naših bodočih velikih evropskih bratov. Ti bodo sicer domačo politikantsko svojat že znali naučiti demokratičnih kozjih molitvic, toda kakorkoli že, tisto zadnje in neizprosno dejstvo ostaja, da bo račun za politične grehe teh kvazi gospodov plačalo prav davkoplačevalsko ljudstvo. In nenazadnje je tako tudi najbolj prav, saj si narod, pa čeprav na volitvah, piše sodbo sam. Pa kar izvolite - in te kvazi gospode le ponovno izvolite.
ODPOVED: Tudi današnji N-euromoment z domačim politikantskim zapletanjem gordijskega vozla izbrisa v zobeh sem prispeval nad udeleževanjem na demokratičnih volitvah povsem ravnodušen Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>