Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 22. 2.´04, 14h: Ta pustava (Rezija) (3828 bralcev)
Nedelja, 22. 2. 2004
Peter



citiraOd četrtka do pepelnične srede poteka v Reziji pust. Svoje viške dosega v soboto zvečer in v nedeljo s popoldanskim plesom na trgu v vasi Bila (San Giorgio). Nadaljuje se na sam pustni torek in konča na pepelnico, ko Rezijani obsodijo pusta, zažgejo nagačeno lutko z ogromnim trebuhom, ki ji pravijo bäbac , in uprizorijo njen pogreb...
(več...)


Nekoč so bili bäbaci v Reziji »ta grde maske«, ki so od Svetih treh kraljev do pusta z zakritim obrazom ponoči obiskovali domačije in kot duhovi umrlih strašili ljudi. Danes v Reziji poznajo le še "ta bile maškire", "talepe" maškare, v belino oblečene ženske, ki na glavi nosijo visoka pokrivala z rožami, pisanimi trakovi in zvonci.

Praznovanje pustnih dni vseskozi spremlja rezijanska plesna glasba, ki jo igrajo izključno na dva inštrumenta: citiro, kar je domač izraz za violino in bunkulo ali mali tristrunski kontrabas. Citira je v tej preprosti zasedbi glavni inštrument, ki ga igrajo le izkušeni goslači, bunkulo, ki ves čas vleče le bordun po praznih strunah, pa lahko igrajo tudi ženske ali otroci. Vsak spodoben rezijanski goslač mora obvladati vsaj kakih 60 plesnih viž, ki se nevajenemu ušesu zdijo bolj ali manj enake. Vse, razen ene, so enoglasne in več goslačev jih vedno igra v unisonu. Uporabljajo le dve tonaliteti, G dur in D dur ali ta tolsto in ta tenko, ki pa v resnici zvenita za malo terco višje, saj imajo Rezijani navado svoje v trgovini kupljene citire preuglasiti. Kaj več od igranja v dveh tonalitetah si tudi ne morejo privoščiti, saj vse viže na citiri igrajo v »prvi poziciji«. Tak način igranja je povezan s posebno držo violine, ki jo brez opirala za brado in v skoraj navpičnem položaju Rezijani držijo uprto ob ramo. Taka drža violine pri igranju onemogoča vsake večje skoke in zahtevnejše »dvoglasne« prijeme, zato igranje citire ni posebej virtuozno. Tehnično spretnost na inštrumentih Rezijani nadomestijo z igranjem v hitrem tempu do 160 udarcev na minuto in hipnotičnimi udarci ob tla z levo ali desno nogo, zaradi česar godci tudi vedno igrajo sede. Repetitivno, transu podobno »butanje« na vsako dobo, ob katerem Rezijani plešoč zdržijo ure dolgo, po svoji funkciji morda ni prav daleč od nizkih enakomernih udarcev bas-bobna, ki je osnova vse tehno glasbe. K temu naj še dodam, da Rezijani ne plešejo v plesnih parih, da ni pomembno katerega spola je plesalec ali plesalka, ki stoji nasproti, da se plesalci pri plesu med seboj ne dotikajo in da vsakdo pravzaprav pleše sam.

Vsaka rezijanska melodija se konča z značilno figuro »cvik-cvak«: Goslači cvileče potegnejo navzgor po praznih strunah D in G, temu pa skupaj z bunkolo sledi finalni ton G. S pustom smo pričeli in z njim bomo nadaljevali: prisluhnili bomo Ta pustavi, veseli viži ki jo ponavadi igrajo na zabavah v pustnem času.

Ta pustavo so zaigrali lokalni rezijanski goslači leta 1968.

Peter Kus



Komentarji
komentiraj >>