The Billy Tipton Memorial Saxophone Quartet, naše večkratne odrske gostje, so se včeraj oglasile v Kudu z novim imenom in novo-staro zasedbo. Bolj kot njihov že preverjeni energični in eklektični nastop pa nas je tokrat v Kuda zvabila napoved, da bodo po svojem koncertu vsestranske Tiptonke navrgle še jam session s člani Lolite...
...
Na za špil izredno razpoložene štiri saksofonistke in tolkalko/bobnarko dejstvo, da se je v dvorani zbralo komaj nekaj deset radovednežev in starih fenov, ni pustil nobenega vpliva. Z zagretostjo in uigranostjo so s svojim značilnim groovaškim slogom takoj osvojile občinstvo. Vrstili so se večinoma avtorski komadi, v katerih članice Tiptonov izpričujejo svojo zavidljivo podkovanost tako v skupinskem in solističnem igranju kot v poznavanju zgodovinskih in modernih slogov, ki jih vmešavajo v svojo nalezljivo in sočno mešanico. Od njuorlinške štimunge prek klasičnih bopovskih fraziranj do funkijaških štosov in suverenega koketiranja s klezmerjem in orientalskimi godbami.
Zanimiv pečat je godbi zasedbe dajala bobnarka Elizabeth Pupo Walker, ki je večino komadov podlagala z razigranimi latinoameriškimi ritmi. Saksofonistke Amy Denio, Jessica Lurie, Sue Orfield in Tobi Stone pa so si enakomerno razporedile vloge in se izmenjavale tako pri držanju pumpajočega plesnega ritma kot tudi v iskrivih solističnih pasažah. Občasno so si pomagale še s šaljivimi navihanimi vokalizacijami in ploskanjem, atmosfero pa sp ves čas vzdrževale na visoki ravni tudi z zelo sproščenimi in spontanimi dovtipi in napovedmi komadov. Od predelav smo slišali tudi po en komad Johna Zorna ter Carla Actisa Data; oba sta, zahvaljujoč odlično zadetim aranžmajem izzvenela kot bi bila avtorska od Tiptonk.
Po krajšem premoru je sledil še posladek, obljubljeni jam session z Lolito, ki so se pojavili v sedaj že dobro znani razširjeni petčlanski zasedbi s Tomažem Gromom na kontrabasu in Matjažom Mančkom na kitari. Na odru je bilo tako kar deset glasbenikov, ki so izkazali občudovanja vredno sposobnost hkratnega medglasbeniškega tipanja, spogledovanja in preverjanja ter ekvilibriranja med melodijami, slogi, ritmi, tempi in razpoloženji.
Prav lepo je bilo opazovati in kajpak slišati, kako skladno so se ujele Tiptonke z našimi Lolitovci. Pravcati bigbandovski pok idej, energij in soočenj med individualnim in skupinskim pristopom, kjer so z lahkoto in eleganco v zelo kratkem času zamenjali toliko idej in tem, da bi od njih gotovo lahko posneli kar nekaj albumov.
Ena sama dolga skladba, iz katere sta pronicala tako značilni Tiptonovski kot Lolitin zvok, a sta se oba ves čas prelivala s številnimi drugimi, ustvarjenimi skozi spontano in nepredvidljivo dogajanje, kakršno se rado primeri v izjemno usklajeni improvizaciji, kakršna je ta nedvomno bila. Po jam sessionu dodatkov, žal, ni bilo, zato upamo, da so Lolitovci, kot v zadnjem času počnejo na svojih številnih impro-nastopih, tudi ta koncert posneli in ga bomo lahko kaj kmalu podoživeli v vsej njegovi srčnosti, odličnosti in simpatičnosti.
V Kudu je do prvih ur današnjega dne z užitkom vztrajal MarioB.
Komentarji
komentiraj >>