Nedelja, 21. 3. 2004
david
... Otroška tradicija se v ljudski kulturi prepoznava kot zelo svojevrstna saj deluje po povsem svojstvenih izraznih, vsebinskih in oblikovnih zakonitostih. Otroci živijo v drugačnih svetovih kot odrasli, zato se to nujno odraža v njihovi ustvarjalnosti ... (več...)
CUIGULE MIGULE
21.marec, 2004, 14.00
SLOVENSKA OTROŠKA LJUDSKA USTVARJALNOST, I. del
Pri preučevanju ljudske kulture in glasbe se znanstveniki oprijemajo dveh osnovnih klasifikacij prvin ljudske kulture in družbe. Prva je povezana z naravnim biološkim razvojem človekovega življenja, ki nujno vpliva na družbeno-kulturne vzorce, druga pa je vezana na ljudski koledar običajev, ki so povezani večinoma z geografsko in klimatsko determiniranostjo oziroma z naravnimi pojavi, ki vplivajo na življenje različnih kultur sveta. Tako raznovrstne ljudske običaje klasificiramo oziroma razvrščamo na običaje življenjskega ter na običaje koledarskega kroga.
V zadnjih dveh oddajah Cigule migule smo se že seznanili z nekaterimi glasbenimi primeri, ki so bili vključeni v običaje “življenjskega kroga”, natančneje s pesmimi povezanimi s smrtjo in z rojstvom, danes pa se bomo pobliže seznanili z glasbo, ki se navezuje na otroštvo in z njim povezane slovenske ljudske šege in navade. Otroška tradicija se v ljudski kulturi prepoznava kot zelo svojevrstna saj deluje po povsem svojstvenih izraznih, vsebinskih in oblikovnih zakonitostih. Otroci živijo v drugačnih svetovih kot odrasli, zato se to nujno odraža v njihovi ustvarjalnosti.
V prihodnji oddaji se bomo pogovarjali s priznanim slovenskim etnomuzikologom, strokovnjakom za slovensko otroško ljudsko tradicijo dr. Igorjem Cvetkom in skupaj z njim osvetlili posebne značilnosti in osnovna področja slovenske otroške ustvarjalnosti ter socialni kontekst, ki je vse to pogojeval, danes pa se bomo za uvod posvetili prvinski otroški ustvarjalnosti, ki je odraz prvih korakov otroka, ko se poda iz zibelke v svet otroške igre.
Preden je otrok sploh začel peti ali izdelovati svoja glasbila in zvočila je vzporedno z učenjem govorjenja bodisi po vzoru sorodnikov ali sovrstnikov že začel izrekati raznovrstna ritmična besedila, seveda povezana z igro. Četudi le-ta niso bila péta, jih uvrščamo med glasbeno izročilo, zaradi njihove ritmičnosti, ki pa je eden od osnovnih glasbenih elementov.
Iz otroške slovenske tradicije tako poznamo različne vrste ritmičnih besedil. Otroci so si ob igri določali vloge z izrekanjem zabavnih, pogostoma iz nesmiselnih zlogov sestavljenih izštevalnic, in so se radi zabavali z različnimi bolj ali manj ostrimi zmerjavkami in zabavljicami. Primer: "Janez z Lublane, ma hwače preklane, s papirja klobuk, mu pravjo; Smuk, Smuk".
Izpremétali so razna, ponavadi njim samim nerazumljiva ritmična besedila odraslih, kot so molitve, pregovori itd. Radi so tudi onomatopoetsko oponašali zvoke iz svoje okolice, na primer zvonove in živali. V besedi so čutili moč in tako z njo skušali nagovarjati pikapolonico, da vzleti ali priklicati polža ali murna, da pride iz svoje luknje, kot v tem primeru: "Mur, mur, p’jdi z luknice, bova jedla bele štruklice".
Ritmična besedila ali besedne igre v verzih so izrekali tudi ob raznih rajalnih ali drugih igrah, šli pa so se tudi preproste besedne igre (pogostoma v obliki vprašanj in odgovorov), za katere so si domiselno izmišljali verze, kot je na primer tale:
Grem v les.
Jaz tudi.
Bom smreko posekaw.
Jaz tudi.
Bom korito narediw.
Jaz tudi.
Bodo svinje ž nje jedle.
Jaz tudi!
/CD “Zapojmo lepó, zaigrajmo enó” - Ljudska pesem in godba Slovencev - A/17
(otroške izštevalnice in zbadljivka - pripovedovali otroci osnovne šole Jakoba Aljaža iz Kranja; posneli so jih sodelavci glasbeno-narodopisnega inštututa ZRC SAZU, leta 1997)/
Današnjo oddajo je pripravil David
Komentarji
komentiraj >>