Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Paradoksi predreferendumskih predvolilnih okopov (3551 bralcev)
Sreda, 24. 3. 2004
tomazza



S predereferendumsko kampanjo o smiselnosti ali nesmiselnosti za državni zločin izbrisa pravzavprav brezpredmetnega takoimenovanega tehničnega zakona o izbrisanih, s katerim se iz stalnega bivališča izhajajoče pravice za nazaj povrnejo zgolj tistim, ki so si svoj status po izbrisu že uredili, so se tudi največje domače stranke že zakopale v letos dvakrat predvolilne okope. 04. aprilskega referenduma, na katerega je državljane z volilno pravico povabil Državni zbor, se tako zagotovo ne bosta udeležila vrhova koalicijskih strank Liberalne demokracije in Združene liste socialdemokratov.


S predereferendumsko kampanjo o smiselnosti ali nesmiselnosti za državni zločin izbrisa pravzavprav brezpredmetnega takoimenovanega tehničnega zakona o izbrisanih, s katerim se iz stalnega bivališča izhajajoče pravice za nazaj povrnejo zgolj tistim, ki so si svoj status po izbrisu že uredili, so se tudi največje domače stranke že zakopale v letos dvakrat predvolilne okope. 04. aprilskega referenduma, na katerega je državljane z volilno pravico povabil Državni zbor, se tako zagotovo ne bosta udeležila vrhova koalicijskih strank Liberalne demokracije in Združene liste socialdemokratov. Na drugi strani se je opozicijski koaliciji Slovenija, ki je že od začetka populistične gonje vkopana proti razpihovalcem ksenofobije in nestpnosti do slovenstva, pridružila pravzaprav že od s poslanskimi podpisi razpisanega referenduma o tehničnem zakonu le še deklarativno vladna Slovenska ljudska stranka.

Toda, da ne bo pomote, domača zgolj samooklicana levica na oblasti se bojkotu, k kateremu se je s pozivi po aktivnem nasprotovanju referendumskemu odločanju večine o človekovih pravicah manjšine zatekel zaenkrat še vedno nestrankarski Forum za levico, uradno ne pridružuje. Pravijo pa, da bo njihova neudeležba pomembno sporočilo volilcem, da gre za nesmiseln referendum in da sta obe možnosti, torej za ali proti tehničnemu zakonu, slabi. Opozicijski prvak Janez Janša in ostali njegovi politični priveski, med katerimi bo svoje možnosti za volilni uspeh iskala tudi pod vodstvom Janeza Podobnika vse bolj medla Slovenska ljudska stranka, teh težav nima. Njihovo sporočilo je namreč povsem nedvoumno, saj bodo, kot smo že navajeni, tudi tokrat mobilizari svoje volilno telo za »proti«. Zato pa je sporočilo, ki tokrat prihaja iz samooklicane strankarske levice, vseeno nekoliko bolj kontradiktorno.

To skrpucalo od povsem brezpredmetnega tehničnega zakona je namreč nastalo v vladi mandatarja Liberalne demokracije Antona Ropa oziroma natančneje v Združenolistovskem notranjem ministrstvu Rada Bohinca. Da smo tu, kjer smo, pa so se razgibale prav roke poslancev samooklicane državnozborske levice. Dokaj kilav je tudi Bohinčev izgovor, da do zadnje razsodbe ustavne sodišča nedvoumne dikcije ustavne odločbe o popravi krivice izbrisa, preprosto niso razumeli. Rok Ustavnega sodišča, v katerem naj bi država v roku 6 mesecev v register stalnih prebivalcev za nazaj vpisala vseh 18.305 uradno priznano izbrisanih oseb, je namreč potekel že lanskega novembra.

Za svojo povolilno prihodnost zaskrbljeni samooklicani levici je sicer res potrebno pritrditi, da se ta – tokratna zloraba tega instituta ljudske volje - ne bi smela zgoditi, saj referendumska odločitev ne more imeti pravnih posledic na status izbrisanih. Toda bodimo pošteni, resnici na ljubo se ne bi smel zgoditi niti ta brezpredmetni in za lase privlečeni tehnični zakon. To je bil zgolj prav tako kilav poskus ugajanja in prilagajanja desnosredinskemu in nad evropsko usodo slovenstva zaskrbljenemu delu volilnega telesa, za katerega so se tako nepremišljeno odločili na notranjem ministrstvu Rada Bohinca in v vladi Antona Ropa.

Povsem zgrešeno razmetavanje davkoplačevalskega denarja tako ni zgolj 04. aprilsko referendumsko odločanje, pač pa tudi vse poprejšnje proceduralno nategovanje okoli sprejemanja tega povsem nepotrebnega tehničnega zakona. Toda - v domačem minijaturnem smislu strankarske politike »veliki« - so se ob predreferendumski kampanji očitno odločili vkopati za predvolilne okope. Tu pa smo priča svojevrstnemu paradoksu, ki zaznamuje ta začetek letos dvakrat predvolilne kampanje. Zakon je namreč slab in nepotreben. Torej smo, če se je že zagnalo refrendumsko kolesje, lahko tudi proti tehničnem zakonu o izbrisanih.

Po slovenski zakonodaji referendumska zavrnitev tega zakona namreč pomeni zgolj to, da državni zbor v enem letu o tem ali podobnem zakonu ne sme odločati. Težava do sedaj izključno akademskega Foruma za levico, pa tudi celotne samooklicane državnozborske levice, pa je v tem, da so na poziciji »proti« že Janša in njegovi politični priveski. Ob povsem jasnem dejstvu, da je politična pozicija za referendumski »za« - glede na stanje duha v slovenski družbi - stvar političnega samomora, so se torej odločili za neudeležbo oziroma bojkot.

Med obema opcijama pa pravzaprav ni nobene razlike. Če se ne udeležiš, bojkotiraš, in če bojkotiraš, se ne udeležiš. Gre torej zgolj za klasično naslavljanje samooklicani levici lastnega trdnega jedra volilnega telesa. Glede na to, da se temu telesu v veliki večini že tako ali tako ne bi dalo sprehoditi do volišč odločat o brezpredmetnem refrendumu in še bolj brezpredmetnem tehničnem zakonu, bodo tudi po refrendumu vsi zadovoljni. Tako Janša kot samooklicana akademska in strankarska levica. Edino upanje na kakšno pozitivno presenečenje v tej predreferendumski kampanji pa tudi tokrat ostajajo nova politična gibanja, ki svoje poti pač ne iščejo znotraj teh zatohlih labirintov podalpske partitokracije.

ODPOVED: Tudi današnji N-euromoment s predvolilnimi okopi v predreferendumski kampanji o povsem nepotrebnem tehničnem zakonu o izbrisanih v zobeh sem prispeval Tomaž Z.



Komentarji
komentiraj >>