Sobota, 27. 3. 2004
Recky
Nocojšnji zvočni gostje Tolpe bumov THE LITTLE KILLERS so po petih letih prvi bend, ki je podpisal pogodbo s CRYPT RECORDS. Tim Warren, lastnik Crypta, je začutil prebujeno zanimanje za drzni rokenrol med poslušalstvom v zadnjih letih in v Little Killers očitno opazil potencial, ki bi lahko nadaljeval kontinuiteto založbe, prekinjeno pred petimi leti tudi v novem tisočletju... (več...)
Neodvisna založba CRYPT RECORDS je v prvi polovici 90-tih veljala za zelo pomemben dejavnik na takratni underground rockovski sceni, saj je s svojimi diskografskimi izzidi in bendi zelo bogatila takrat še zelo živahno kitarsko sceno.
Druga polovica 90-tih ji, tako kot klasičnemu, v tradicijo ozrtemu rokenrollu sploh, ni bila najbolj naklonjena, zato so prenehali z izdajanjem novih bendov.
Njihova obsedenost z radikalno punk - rockovsko godbo je legendarna, tako kot izzidi obskurnih garažnih bendov 60-tih, za katere verjetno ne bi nikoli več slišali, če jih ne bi konec 80-tih izdali na več kompilacijah - predvsem vinilnih - s skupnim naslovom BACK FROM THE GRAVE.
Seveda je bil le del njihove bogate diskografske ponudbe, saj so poleg pozabljenih avtorjev in skupin, izdajali tudi sodobne bende, ki so tripali na trash estetiko barskega rhythm & bluesa petdesetih ter rock'n'rolla, proto-punka, rockabillyja, soula & funka in countrija petdesetih in šestdesetih.
Konec koncev so pri Cryptu svoje prve albume izdali tudi Jon Spencer Blues Explosion, Nine Pound Hammer, New Bomb Turks, Country Teasers, če omenim samo nekatere, dober del bendov te založbe pa smo k sreči lahko videli tudi pri nas. Nekateri nastopi Cryptovih bendov v Sloveniji še vedno slovijo kot legendarni.
Nocojšnji zvočni gostje Tolpebumov THE LITTLE KILLERS so po petih letih prvi bend, ki je podpisal pogodbo s CRYPT RECORDS. Tim Warren, lastnik Crypta, je začutil prebujeno zanimanje za drzni rokenrol med poslušalstvom v zadnjih letih in v Little Killers očitno opazil potencial, ki bi lahko nadaljeval kontinuiteto založbe, prekinjeno pred petimi leti tudi v novem tisočletju.
The Little Killers so trio in prihajajo iz New Yorka. Njihova zgodba se prične leta 2001, ko takrat še rock fan, kitarist in kelner Andy Maltz kar v službi, se pravi v baru, spozna Saro Nelson (na basu) in kasneje posledično še njeno prijateljico iz otroštva Kari Bolden (za bobni).
Tako kot v že mnogih rokenroll zgodbah vsi trije počasi ugotovijo, da imajo nekatere skupne želje in interese ter pričnejo z vajami. Zaradi neizkušenosti predvsem ženskega dela benda začnejo najprej na vajah preigravati zgolj coverje Ritchie Valensa, Chucka Berryja in podobnih. S piljenjem instrumentov in velikim entuziazmom pa začnejo kapljati tudi ideje za avtorski material.
Prvi javni nastop, na katerem so odigrali 8 svojih komadov, so imeli januarja 2002 v New Yorku. Julija istega leta v kleti prijatelja Mitra pričnejo precej neobvezno s snemanjem lastnih pesmi in izkazalo se bo, da bodo ti posnetki postali kar prva plošča benda.
Producent albuma je bil Dean Rispler, avtorju telih vrstic nepoznano ime. Mix plošče se je zgodil v podobnih kletnih okoliščinah in sicer v kleti hiše frenda Jesse-a, tako da je tudi v tem kontekstu to pravi underground projekt.
Podobno lahko rečemo tudi za zvočno podobo The Little Killers. Na prvencu, ki vsebuje 12 komadov stisnjenih v skupno dolžino dobrih 27 minut, se lahko soočimo z urbano, v tem primeru podtalno newyorško rokenroll šolo treh akordov, ki so jo utemeljili Ramones, New York Dolls, Johnny Thunders in podobni.
The Little Killers igrajo umazano, s trash estetiko prepojeno varijanto garažnega punk & rolla, ki je dovolj dinamičen in surov na eni strani, na drugi pa tudi melodičen, tako da komadi kar hitro stopijo v uho. So brezkompromisno kratki, nabiti in nabriti, ter odigrani s pravim, lahko rečemo tudi ženskim, občutkom za ritem.
Prvenec The Little Killers je plošča za vse, ki tripate na bazični, a naspidiran underground rokenroll, odigran srčno in iskreno. Klišeji v njihovem zvoku sicer so, vendar jim je vseeno uspelo dodat solidno dozo lastne prepoznavnosti.
Koliko jim bo to pomagalo v njihovi karieri pa bo pokazal čas. Bendi, med njimi veliko dobrih in podobnega glazbenega izraza namreč zadnje čase rastejo kot gobe po dežju.
Vseeno so dost zanimivi in sveži v kombinaciji stapljanja tradicionalnega rokenroll & country »đira« Chucka Berrija ter Johnny Casha, občutka umazane kaotičnosti kakšnih Pussy Gallore in vplivov Motor City Detroita z The Stooges in vso ostalo žlahto tega mesta.
Vendarle, prvenec je le prvi korak v njihovi karieri, za širšo prebojnost in razpoznavnost pa so pomembni tudi živi nastopi, ki lahko v kombaniciji tip in dve atraktivni bejbi, lahko le koristijo v afirmaciji benda.
No, kljub tem dodatnim atributom Little Killers na koncertih ne igrajo na podobno vižo, kot npr. v primer skupini Nashville Pussy, kjer obe kitaristki, poleg osnovnega dela na odru dobro obvladujeta tudi nastopaško, »cock« rock pozo.
Komentarji
komentiraj >>