Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
EN-KNAP-OVSKI ESEJ O HOJI IN ZGODBA O PLESU (2772 bralcev)
Sobota, 3. 2. 2001
Tamara Langus



En-KnapJa, govorimo o čisto navadnem nizanju korakov. Ampak ne pozabite; nekoč se nam je to vsem zdela hudo zapletena zadeva.
Ko je otrok majhen, se mora vsega šele naučiti. Najprej mora ugotoviti, kako upravljati z lastnim telesom. Znan je pojav, ko se lahko dojenček med neartikuliranim gibanjem v posteljici ustraši celo lastne roke. Zaradi še neizoblikovane percepcije o svojem lastnem telesu otrok roko prepozna kot tujek, ki leti proti njemu. S tega gledišča ni več tako čudno, da se ukvarjamo in razmišljamo o tako rutinski dejavnosti, kot je hoja. Ja, govorimo o čisto navadnem nizanju korakov. Ampak ne pozabite; nekoč se nam je to vsem zdela hudo zapletena zadeva.

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma smo si v dveh večerih lahko ogledali najnovejšo plesno predstavo Iztoka Kovača z naslovom Popoln korak. Kot nekaj prejšnjih predstav je tudi ta nastala v mednarodni koprodukciji. Tokrat sta EN-KNAP-u pomagala še Scene Theater iz Salzburga in festival TANZ Bremen 2001, na katerem bo otvoritvena predstava prav Popoln korak.

Predstavo povezuje Aleš Hadalin, ki ne pleše, temveč ima vlogo pripovedovalca, glasbenika in pohodnika na video posnetkih. V eni uri nam postopoma razkrije skrivnosti "umetnosti hoje", plesalci pa hkrati prikazujejo nekakšne zgodbe o plesu. Prvo pravilo "umetnosti hoje" je: Nikoli ne pozabi, da hodiš. To načelo lahko prenesemo tudi na življenje. Nikoli ne pozabi, da živiš. Hoja tako postane metafora za življenje. Tudi ostala pravila "umetnosti hoje" si lahko razlagamo na več načinov. Med hojo ne počni nepomembnih stvari. Izpopolnjuj vsak korak posebej. Pomembna je pravilna izbira obutve. Neprestano se zavedaj okolice. In Bodi previden pri majhnih korakih. Govorimo torej o hoji skozi življenje. Velik del plesalčevega življenja zavzema ples in zato se vsa v predstavi povedana pravila avtomatično prenašajo tudi na ples. Plesalec se mora neprestano zavedati svojega telesa, drugih soplesalcev in prostora. Z vajo mora izpopolnjevati vsak korak posebej.

Vsa našteta pravila plesalci Maja Delak, Rebecca Murgi, Rosalia Ortega Fernandez, Iztok Kovač in Mike Winter strogo upoštevajo. V svojih plesnih zgodbah se spomnijo postopnega utrjevanja mišič, baletnega raztezanja, ki ga spremljajo glasni kriki bolečine in preizkušanje meja telesne vzdržljivosti. Zaradi usklajenosti in popolnega giba ni izstopal nihče in hkrati vsi. Kot je značilno že za prejšnje EN-KNAP-ovske predstave, tudi tokrat idejnega vodjo in koreografa Iztoka Kovača pripovedovanje zgodbe skozi ples ne zanima. Popoln korak se zato gledalcu, ki ga ples ne zanima, morda zdi dolgočasen. Kdor pa ima ples rad, ga nova predstava mednarodne skupine EN-KNAP zlahka navduši.

Sodobni ples na odru spremlja sodobna glasba Uroša Rojka z naslovom Obličje vetra. Kratki video posnetki v ozadju izmenično prikazujejo glasbenike, odlomke plesnih filmov EN-KNAP in zapise pripovedovanih besed. Vse našteto predstavo popestri, čeprav v ospredju še vedno ostaja ples.

V naslovu Popoln korak na koncu stoji vprašaj. Tak vprašalni stavek nas spodbudi k razmišljanju in odgovarjanju na vprašanje: Ali lahko popolno izveden korak pripelje plesalca k perfekciji? Sama sem vedno verjela in še vedno verjamem, da to ni dovolj. Tudi popoln korak je brez čustev le prazen popoln korak. V najnovejši Kovačevi predstavi koraki niso prazni. Gledalci sledimo popolnim korakom plesalčeve izpovedi.

Capljala Tamara Langus


Komentarji
komentiraj >>