Ponedeljek, 12. 4. 2004
LukaZ
Ameriška založba Thrill Jockey v zadnjih letih še izraziteje stavi na eklektičnost svojega raznovrstnega kataloga ter se vedno bolj drzno spušča v raziskovanje multižanrskih in zvočnih poljan. Raznolik katalog, ki med drugimi vsebuje filmsko godbo Davida Byrnea, ognjeni jazz Freda Andersona in Hamida Drakea, botre ''post rocka'' Tortoise, njihove drzne naslednike Radian, kölnsko elektronsko gardo z Mouse On Mars, Microstorio ter Oval, nam tokrat ponuja avstrijsko-ameriško navezo Trapist. Trio elektro-akustične narave nam je že s svojo prvo izdajo ''Highway My Friend'' (Hat Hut, 2002) ponudil mojstrski preplet svobodno improvizirane godbe, ki subtilno brklja po žanrskih vzorcih v raznobarvnem prepletu zvokov. Tokratna plošča ''Ballroom'' to zgodbo še izraziteje nadaljuje. Če je prvenec stavil na akustično zvočno komponento, je tokratna plošča izlet v elektronske vode, ki z organskostjo in opojnostjo prekaša vse poskuse fuzije elektronike in drznih akustičnih praks njujorškega downtowna, ko se je le ta napajal v illbientu ...
Martin Siewert- električna, akustična kitara, lapsteel, elektronika, sintetizator zvoka, ''mandokitara''
Martin brandlmayr- toklala, bobni, vibrafon, elektronika
Joe Williamson- kontrabas, ''trackerball''
Diskografija:
Trapist: Highway My Friend (Hat Hut, 2002)
www.thrilljockey.com
Komentarji
komentiraj >>