Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sobota, 10. 4. 2004, ob 19.00: SHALABI EFFECT - Pink Abyss (Alien8 Recordings, 2004) (2331 bralcev)
Sobota, 10. 4. 2004
dani



Ko sem pred izzidom nove plošče preljubih montrealskih herojev Shalabi Effect v neki 'press' napovedi prebral, da protagonisti njeno vsebino označujejo s stavkom - 'to je naš pop album' -, si nisem mogel kaj, da ne bi zavil z očmi in nad glavo začutil en velik oblaček z vprašajem v njegovi sredini. Pač. Shalabi Effect so vedno bili in vedno bodo prekleto daleč od obče sprejetega pomena besede 'pop', kaj šele, da bi se njihova godba kdajkoli spogledovala s komercialnostjo in ustreznostjo za širši krog poslušalcev... (več) ...
... Že res, da imajo njegovi štirje vlečni konji - basist Alexandre St-Onge, kitarist Anthony Sack, tolkalec Will Enzlini in multiistrumentalist Sam Shalabi - nešteto preokupacij in žanrskih zanimanj, a pop bržkone še zdaleč ni prišel v njihovo besedišče. Vsaj do danes. A brez bojazni - niso izgubili kompasa ali pač podlegli kompromisom. Zanima jih pač vse in vedno bodo tistemu, kar jih okupira prav v tem trenutku, nadeli povsem svež obraz. In če malce pobrskam po spominu, smo se s t. i. pop vzorcem že srečali vsaj na istoimenskem prvencu v podzemnem hitu On The Bowery, ki je buril plesni korak z nalezljivimi ritmičnimi variacijami, prelepimi melodičnimi okraski, odtujeno atmosferiko, spevnostjo, dopadljivostjo in poslušljivostjo. A to je bila izjema, ki je do danes kar preveč občutno 'štrlela' iz multikulti mineštre psihadeličnih monstrumov, elektro-akustičnih premikov, z bližnjevzhodno godbeno tradicijo podkovanih poletov in post-rockovskih naletov.
A če bolje pomislim, je nov, tretji album "Pink Abyss" pravzaprav logično nadaljevanje prvih dveh plat - istoimenskega prvenca in nadaljevanja "A Trial At St-Orange". Od njiju pobere vse najboljše in prepoznavno identiteto skupine potisne na višji, do potankosti zamišljen in osredotočen nivo. Točno vem, kaj so hoteli z besedo 'pop' tudi ponazoriti. Gre namreč za več stvari, ki se vse navezujejo ena na drugo. Komadi so namreč vse krajši in se že približujejo t. i. 'radiu prijazni dolžini'. Odmik od prevladujoče improvizacije h komponiranju je vsekakor nadvse opazen, saj komadi na novi plošči že iščejo tradicionalno spreobrnjeno struktruro s pričakovanimi prehodi in premiki. Osredotočenost na melodijo ni bila še nikoli bolj izrazita, saj večina komadov takoj sede v uho in tam tudi ostane, preskoka od eksotičnih inštrumentov, tipa tabla in oud, h klasičnemu, že skorajda rockovskemu inštrumentariju pa tudi ne morem spregledati. Produkcijsko na trenutke zazvenijo že skorajda 'kristalno' in prečiščeno, podzemna umazanija pa le tu in tam še najde pot do svojega prvinskega učinka ter zmoti linearen premik pesmi. Nenazadnje pa se Shalabi Effect v parih komadih že spečajo tudi z nadvse samosvojimi vokali, ki jih prispevata dva gostujoča vokalista - bivši član folk-post rockerjev Sackville Gabriel Levine in še posebej gospodična Elizabeth Anka Vajagič. A med gosti, ki širijo in dograjujejo spontani razvoj primarne četverice Shalabi Effect, nista osamljena. Toliko, kot je gostov tokrat, jih namreč še nikoli ni bilo in za samo skupino je to le dobro, saj s tem ne bodo zavili na kriva pota, ampak le še obogatili lastni izraz. In med imeni lahko omenim vsaj še basista Thierryja Amara in violinistko Sophie Trudeau iz Godspeed You! Black Emperor, Genevieve Heistek na violini in violi iz dueta Hanged Up in Charlesa Spearina iz Do Make Say Think, ki je ob tej priložnosti izbral trobento.


Komentarji
komentiraj >>