V slovenski umetnosti, ki se je razvijala tudi ob neskončih vdorih oboroženih turških enot na naše ozemlje med začetkom 15. in koncem 17. stoletja, mrgoli prikazni Turkov.

Fantazmatska podoba muslimana kot "Sovražnika" širi navzven sovraštvo, navznoter pa krepi identiteto Zahoda ...
V oddaji Cigule migule danes poslušamo pesem Stoji, stoji tam Beligrad, ki opeva zmago avstrijske vojske nad Turki pri Beogradu, leta 1789, pri kateri je sodeloval tudi slovenski matematik Jurij Vega, katerega 250. obletnico rojstva praznujemo letos ... (več ...)

"Sovraštvo do islama, je bila ključno za konstituiranje Evrope," pravi angleški zgodovinar Denys Hay. Križarske pohode, večstoletne boje zoper Turke, nedavno »etnično čiščenje« na Balkanu in še bolj aktualno »vojno proti terorizmu« poganja fantazmatska podoba muslimana kot Sovražnika z veliko začetnico, ki navzven širi sovraštvo, navznoter pa krepi identiteto Zahoda.

Tudi v slovenski umetnosti, ki se je razvijala ob neskončih vdorih oboroženih turških enot na naše ozemlje med začetkom 15. in koncem 17. stoletja, mrgoli prikazni Turkov. Najdemo jih v zborovskih skladbah Deset serčnih molitvah zoper Turke Jurija Dalmatina, v povestih Jurij Kozjak Josipa Jurčiča in Miklova Zala Jakoba Sketa, v Brodniku Antona Aškerca in številnih ljudskih pesmih, npr. prekmurski Lepi Jani, koroški Od kneza Marka in rezijanski Linčeci Turkinčici. Ena najbolj znanih, ki se je ohranila do danes, je Stoji, stoji tam Beligrad, ki pripoveduje o avstrijskem obleganju Beograda leta 1789. Belo mesto, ki je bilo od začetka 16. stoletja v turških rokah, so Avstrijci oblegali že tretjič in ga osvojili z blestečo zmago pod poveljstvom Gideona Ladona. Uspeh je odmeval po vsej Evropi in legendarni vojskovodja je prišel celo v pesmi, ki so jih ponatiskovala šolska berila in tudi v ljudsko izročilo.
Pesem Stoji, stoji tam Beligrad poznamo v različnih variantah z vseh koncev Slovenije, za današnjo oddajo pa smo izbrali primer iz okolice Ribnice na Dolenjskem, ki ga je pevka zapela leta 1966. Viža je preprosta, sestavljena iz petih tonov, uporablja pa za slovensko ljudsko glasbo značilen petdobni ritem, sestavljen iz tričetrtinskega in dvočetrtinskega takta.

Ker smo v letu praznovanj 250-letnice rojstva Jurija Vege, naj opozorimo na pomembno vlogo, ki jo je pri obleganju Beograda imel naš matematik v vojaški uniformi avstrijskih topničarjev. Ob prvih napadih na mesto se je turška vojska z mulimanskim delom prebivalstva umaknila v močno utrjeno trdnjavo Kalamegdan. Zdaj je moralo glavnino dela opraviti avstrijsko topništvo, ki se je trudilo zadeti najbolj šibke dele trdnjave. Za težke in nenatančne avstrijske možnarje je bilo to zahtevno opravilo, ki ga je prevzel Jurij Vega. Pretihotapil se je v bližino mestnega obzidja, natančno izračunal balistične krivulje in ustrezno pripravil in naravnal možnarje. Njegovi ukrepi so bili uspešni, možnarji so učinkovito zadevali, kar je pripomoglo k hitremu razpletu vojnih dogodkov. Spomin na uspeh topničarjev v obstreljevanju kalamegdanske trdnjave se je ohranil tudi v ljudski pesmi:

»Cesarske puške pokajo – se turške gôspe jokajo,
cesarski bombe mečejo – se Turki z grada vlečejo.«


Pesem: "Stoji, stoji tam Beligrad"

Peter Kus