Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
syd barrett (4569 bralcev)
Sreda, 5. 5. 2004
outlaw



V tokratni posebni oddaji Moč pesmi prvo sredo v maju 2004 v okviru oddaje Izven zakona spomin na pomembnega pisca pesmi iz okolice Amerike, iz Velike Britanije: nori diamant Syd Barrett.
I know where syd barrett lives: sydbarrett.net
Radio študent
IZVEN ZAKONA
syd barrett
SREDA, 5. maja 2004, 22.30 - 23.30
avizo trak MOČ PESMI, 6
1. CD madcap laughs, 2 (on) NO GOOD TRYING syd barrett 3.26
VEDNO V PODLAGO, kadar je le mogoče: CD bill frisell, 8 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19
It's No Good Trying, pesem Syda Barretta z njegovega prvega samostojnega albuma The Madcap Laughs iz januarja 1970. leta. Tole je oddaja Moč pesmi, posebna vsakomesečna oddaja v okviru Izven zakona, v kateri se vsako prvo sredo v mesecu spominjamo velikih piscev pesmi druge polovice dvajsetega stoletja iz Amerike in okolice. Zdaj smo v okolici, v Veliki Britaniji, pri »norem diamantu«, Sydu Barrettu. Z vami sva Milko Poštrak in .
O Sydu Barrettu bi seveda lahko naredili Ghosta Radia Študent, zanimanje za tega izrednega in samosvojega ustvarjalca pa ne pojenjuje, čeprav o njem nismo slišali glasu vsaj trideset let. Vsake toliko se ga kdo glasno spomni, kot recimo David Bowie, ko je na svoji zbirki priredb Pin Ups izvajal Barrettovo pesem See Emily Play. Mimogrede, Bowie bi naj bil tudi v ozadju tistega zadnjega, neuspešnega poskusa 1974. leta spraviti Syda Barretta v studio. V studio so ga že spravili, vendar menda iz tega ni ostalo nič uporabnega. Kot vemo, to ni bil edini Bowiejev poskus oživiti ustvarjalnost nekoga iz šestdesetih let. Z Iggyjem Popom in z Loujem Reedom je bil Bowie veliko uspešnejši. Barrett pa je ostal skrivnosten ustvarjalec, kakršni so recimo Brian Wilson, Roky Erickson, pa tudi Captain Beefheart, ki se mu bomo v oddaji Moč pesmi posvetili naslednji mesec, prvo sredo v juniju.
Sydu Barrettu so se, kot vemo, poklonili tudi prijatelji iz matične zasedbe Pink Floyd na albumu Wish You Were Here, Želim si, da bi bil tu, tako z naslovno pesmijo kot s suito Shine On You Crazy Diamond. V začetku osemdesetih so se člani zasedbe TV Personalities razvidno naslanjali na Barrettovo ustvarjalno izročilo in ob tem ponosno razglašali, da vedo, kje sedaj živi Syd Barrett, I Know Where Syd Barrett Lives. Seveda, v Cambridgeu, kjer se je rodil 6. januarja 1946. leta kot Roger Keith Barrett. Kar se tiče stalnega zanimanja za tega ustvarjalca, pa naj zdajle omenim vsaj še odlično TV oddajo o njem, ki smo jo lahko pred kratkim videli tudi na televiziji, v njej pa so se njegovi prijatelji in sodelavci spominjali nekaterih ključnih trenutkov njegovega življenja.
Barrett je svoj vzdevek Syd dobil v srednji šoli, kjer sta bila njegova sošolca tudi Roger Waters in David Gilmore. Tri glavne točke njegovega zanimanja so bile glasba, slikarstvo in religija. Tako je obiskoval londonsko umetniško akademijo, ob tem pa igral v vrsti glasbenih skupin, od The Hollering Blues do Geoff Mott and the Mottoes. Medtem je Roger Waters študiral arhitekturo, skupaj z Nickom Masonom in Rickom Wrightom pa je igral v skupini Sigma 6. Po še par spremembah imena se je trojici, pravzaprav četvorici, saj je bil zraven še Bob Close, pridružil Syd Barrett. Bob Close je zatem šel iz zasedbe, Syd Barrett pa ji je dal novo ime, The Pink Floyd Sound, po bluesovskih glasbenikih iz Georgie, Pinku Andersonu in Floydu Councilu. Kmalu so iz imena spustili besedo Sound, zatem posneli prvi dve pesmi. Prva je bila Lucy Leave, oprta na rif iz Morrisonove klasike Gloria, druga pa priredba klasike Slima Harpa, I'm A King Bee. V tistem času, 1966. leta, so na koncertih že igrali skladbo Interstellar Overdrive, ob tem še priredbe klasik Louie Louie ali Roadrunner. Med njimi tudi nekaj Barrettovih pesmi, kot je recimo Effervescing Elephant, ki jo je napisal s šestnajstimi leti. Njegov posnetek te pesmi, ki ga je naredil 14. julija 1970. leta, zaključuje njegov drugi album, enostavno imenovan Barrett, mi pa bomo zdajle raje poslušali ogolelo akustično izvedbo, ki se je prvič pojavila na trojni zbirki Crazy Diamond, objavljeni 1993. leta. Effervescing Elephant.
2. CD opel, 20 (on) EFFERVESCING ELEPHANTsyd barrett 1.54
Na zgodnjih nastopih so Pink Floyd igrali tudi Barrettovo uglasbitev pesmi Golden Hair Jamesa Joyca iz zbirke Chamber Music. Tudi to pesem je Barrett kasneje še večkrat posnel in jo v eni od različic objavil na samostojnem prvencu The Madcap Laughs. Mi bomo poslušali drugo različico, prav tako prvič objavljeno pred desetimi leti na omenjeni trojni pregledni zbirki Crazy Diamond. Golden Hair.
3. CD madcap laughs, 19 (on,joyce) GOLDEN HAIR syd barrett 2.28
Tehnik, nastavi na 0,14, po kašlju!


Seveda vsi na pamet poznate zgodnje posnetke skupine Pink Floyd, ki jim je ključni pečat dala ustvarjalnost Syda Barretta. On je podpisal pesmi na prvih malih ploščah, kot so klasike Arnold Layne in Candy and a Current Bun, See Emily Play in Scarecrow ter Apples And Oranges. Naj zgolj kot zanimivost povem, da je bil izvirni naslov pesmi Candy and a Current Bun Let's Roll Another One, See Emily Play pa se je imenovala tudi Games for May, kar se je nanašalo na nek majski nastop skupine Pink Floyd.
Avgusta 1967. leta je skupina Pink Floyd objavila svoj izredni prvenec The Piper at the Gates of Dawn, eno ključnih plošč rock glasbe nasploh. Na njej je bilo osem Barrettovih pesmi, samih klasik, ob tem pa je sodeloval še pri dveh. Ker smo to ploščo pred časom že temeljito predstavljali tudi na Radiu Študent v nizu oddaj Večnih petdeset, ter seveda zaradi pomanjkanja časa sedaj z nje ne bomo poslušali nobenega primerka. Prav tako bom zgolj na hitro omenil, da je bila kot tretja mala plošča skupine Pink Floyd predvidena pesem Scream Thy Last Scream, ki jo je nadomestila Apples and Oranges, Scream pa je, ob Vegetable Man, ostal en najbolj razvpitih izgubljenih Barrettovih biserov. Sledila je še znana epizoda v Ameriki, kjer Syd Barrett »ni bil razpoložen, da bi premikal ustnice« na playback v TV oddaji Dicka Clarka. Po vrnitvi iz Amerike je skupina Pink Floyd k sodelovanju povabila starega kolega Davida Gilmora, v načrtu pa so imeli, da bi Barrett še naprej pisal pesmi zanje, vendar ne bi več nastopal. Tudi to se ni izšlo. Zadnja pesem na drugem albumu A Saucerful of Secrets je bila več kot simbolično Barrettova Jugband Blues, v kateri del besedila pravi približno takole: »Zavedam se, da mislite, da sem tu, vendar bi rad, da spoznate, da me ni več.« In še: »Prav zanima me, kdo piše to pesem«. Ter na koncu: »Le kaj od tega so sanje, kaj od tega je šala?«. Jugband Blues.
4. CD pink floyd, 11 (barrett) JUGBAND BLUES pink floyd 2.56
Aprila 1968. leta Syd Barrett ni bil več član skupine Pink Floyd. 13. maja je s svojim managerjem in producentom Petom Jennerjem začel snemati pesmi za samostojno ploščo The Madcap Laughs, ki je, po vrsti zapletov, končno izšla januarja 1970. leta pri založbi Harvest, znani po objavah samosvojih ustvarjalcev. Ploščo je začenjala pesem Terrapin.
5. CD madcap laughs, 1 (on) TERRAPIN syd barrett 5.04


Preden je plošča izšla, se je marsikaj zgodilo. Barrett je sam posnel vrsto osnutkov, nato je v studio pripeljal basista Willieja Wilsona in bobnarja Jerryja Shirleya. Wilson je svojčas igral v skupini Jokers' Wild z Davidom Gilmorom, Shirley pa je bil v skupini Humble Pie. Potem so se Barrettu v studiu pridružili še člani skupine The Soft Machine, klaviaturist Mike Ratledge, basist Hugh Hopper in bobnar Robert Wyatt. Slišali smo jih v uvodu v izvedbi pesmi No Good Trying. Posneli so tudi zgodnjo različico pesmi Octopus, ki se je takrat imenovala še Clowns And Jugglers. Ta posnetek se zatem ni pojavil na The Madcap Laughs, temveč kasnejša izvedba, že imenovana Octopus. Mi pa zdajle poslušajmo omenjeno zgodnjo različico, še imenovano Clowns And Jugglers, ki se je pojavila šele 1988. leta na zbirki dotlej neobjavljenih Barrettovih posnetkov, imenovani Opel. Clowns And Jugglers ali Octopus.
6. CD opel, 2 (on) CLOWNS AND JUGGLERS syd barrett 3.27
Besedilo pesmi Clowns And Jugglers ali Octopus je tudi dalo naslov plošči The Madcap Laughs. Spotoma sta na Barrettova snemanja prišla še Roger Waters in David Gilmore, ki sta se vseskozi zanimala, kaj se dogaja z njunim prijateljem. Tako sta se kmalu ponudila, da producirata par pesmi. Ena od njih je bila tudi nova različica omenjene Octopus.
26. julija 1969. leta je Syd Barrett s pomočjo Rogerja Watersa in Davida Gilmora za mešalno mizo posnel tudi pesem Feel. V prvem in edinem poskusu. Feel.
7. CD the madcap laughs, 11 (on) FEEL syd barrett 2.17
Nastavi na 0.10 sekundo!
Istega dne, 26. julija 1969, je Syd Barrett posnel tudi pesem She Took A Long Cold Look At Me. Za ta posnetek je potreboval več poskusov. Na album The Madcap Laughs je bila uvrščena naslednja različica, peta po vrsti: Namenila mi je dolg hladen pogled.
8. isti CD, 10 (on) SHE TOOK A LONG COLD LOOK AT ME syd barrett 1.55
24. februarja 1970. leta je Syd Barrett nastopil v oddaji Top Gear Johna Peela. Na tistem nastopu je odigral več novih pesmi, dve od njih sta se kasneje pojavili na njegovem drugem albumu, enostavno imenovanem Barrett in objavljenem novembra 1970. leta. Prva, Baby Lemonade, nas tudi uvaja v ta album.
9. CD barrett, 1 (on) BABY LEMONADE syd barrett 4.11
Druga pesem, ki jo je Syd Barrett igral že na omenjenem radijskem koncertu pri Johnu Peelu, je bila Gigolo Aunt.
10. isti CD, 7 (on) GIGOLO AUNT syd barrett 5.47
Pravkar slišano izvedbo pesmi Gigolo Aunt je Syd Barrett posnel 27. februarja 1970. leta. Istega dne je posnel še par drugih pesmi, med njimi Living Alone in Bob Dylan's Blues, ki bi ju naj takrat s snemanj s sabo odnesel David Gilmore. Posnetka sta dolgo veljala za izgubljena, dokler se ni vsaj Bob Dylan's Blues pojavil par let nazaj na eni od preglednih zbirk Syda Barretta z naslovom Wouldn't You Miss Me: The Best of Syd Barrett, objavljeni marca leta 2001. Takrat je omenjeno pesem Bob Dylan's Blues v svoji oddaji Night Time na vašem in našem Radiu Študent vrtel Terens Štader.
Tule pa je še ena pesem z albuma Barrett, še ena klasika z naslovom Dominoes.
11. isti CD, 3 (on) DOMINOES syd barrett 4.09
Na snemanjih za album Barrett je nastalo še nekaj posnetkov, ki na ploščo niso bili uvršeni, med njimi Milky Way, Dolly Rocker in Let's Split. Nekateri so se pojavili 1988. leta na zbirki Opel.
Po objavi albuma Barrett je bilo govora o snemanjih za načrtovani tretji album. Syd Barrett se je pojavil v radijski oddaji Sounds of the Seventies, kjer pa ni predstavljal novih pesmi. V nekem intervjuju za revijo Rolling Stone je še poudarjal, da je z njim vse v redu, vendar se je že zgubljal. 1972. leta se je še pojavil na par nastopih, nato so bili ostali koncerti odpovedani. Spodletela so tudi prej omenjena načrtovana snemanja 1974. leta.
1988. leta se je pojavil album z naslovom Opel, ki je prinašal dotlej neobjavljene posnetke in ostanke s snemanj. Naslov je dobil po pesmi, ki jo je Syd Barrett posnel 11. aprila 1969. leta, vendar nato ni bila uvrščena na album The Madcap Laughs. Opel.
12. CD opel, 1 (on) OPEL syd barrett 6.26
Na zbirki Opel je cela vrsta do takrat, do 1988. leta, neobjavljenih Barrettovih pesmi ali drugih različic znanih pesmi. Nekatere smo že slišali v tej ali oni izvedbi, od Clowns And Jugglers ali Octopus, do Golden Hair, eno, ki se prvič pojavlja na zbirki Opel, bomo zdajle: Word Song.
13. isti CD, 6 (on) WORD SONG syd barrett 3.19
Preden se poslovimo od Syda Barretta, poslušajmo še eno prelepo pesem, Wined and Dined, ki se je sicer pojavila že na njegovem drugem albumu Barrett, vendar imamo na zbirki Opel njeno poskusno akustično izvedbo, posneto 5. junija 1970. leta, v kateri je še bolj izpostavljena njena krhkost in privlačen napev. Wined and Dined.
14. isti CD, 7 (on) WINED AND DINED syd barrett 3.03
Spomin na Syda Barretta je še kako živ, v pesmi Dark Globe pa se sprašuje, če ga ne bomo pogrešali? Wouldn't You Miss Me?. Gotovo. Pogrešamo tudi Captaina Beefhearta, ki medtem slika in se ni oglasil že kako desetletje, če zanemarimo tisti telefonski klic, zabeležen na zbirki One World. Captainu Beefheartu se bomo posvetili naslednji mesec, prvo sredo v juniju, v posebni oddaji Moč pesmi. Naslednji teden v redni oddaji Izven zakona pa predvidoma Gomez in Mojave 3, če ne bo prišlo kaj vmes. Do takrat še zadnjič nocoj Syd Barrett s pesmijo Dark Globe, Milko Poštrak pa vam želim prijeten večer še naprej!
15. CD madcap laughs, 5 (on) DARK GLOBE syd barrett 2.02
avizo trak MOČ PESMI, 5
Milko POŠTRAK


Komentarji
komentiraj >>