Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 9. 5. 04, 14h: »Študenta in kelnarica« ali »Kazen za neodpustljive grehe« (2911 bralcev)
Nedelja, 9. 5. 2004
Peter



V slovenskem ljudskem izročilu najdemo mnogo zanimivih pripovednih pesmi o prigodah študentov. Eno izmed njih, o dveh črnošolcih - študentih teologije, ki mladi kelnarici napovedujeta kazen za njene grehe, bomo predstavili danes ... (več ...)


Od ljudskih pesmi o študentskem življenju je gotovo najbolj znana »Študent na rajžo gre«, ki ste jo poslušalci Radia Študent do danes, 35. rojstnega dne, v različnih verzijah slišali že vsaj »12.782-krat«. Precej verjetno je, da ta pesem po izvoru sploh ni slovenska, saj sta jo pisca oddaj Cigule migule zabeležila že v avstrijski in flamski različici. Poleg tega najdemo v slovenskem ljudskem izročilu precej zanimivejše pripovedne pesmi o prigodah študentov. Eno izmed njih, o dveh črnošolcih - študentih teologije, ki mladi kelnarici napovedujeta kazen za njene grehe, bomo predstavili danes.

Črnošolci so imeli po ljudskem verovanju nadnaravne sposobnosti, saj naj bi znali čarati, delati točo in s pomočjo svojega teološkega znanja tudi napovedovati usodo grešnikov. To izkoristi mlada kelnarica, ki v naši pesmi v svoji oštariji gosti dva črnošolca. Najprej se pozanima o kazni za 'mešanje vode z vinom' oz. goljufijo. Ne obeta se ji nič boljšega, kot je »španciranje v peklu«, pa vendar sprašuje naprej: kakšna je kazen za 'zapravljanje svoje mladosti' oz. veseljačenje in kakšna za 'mater, ki zapravi svojega otroka' oz. stori detomor? Presenečena nad težo dekličevih grehov ji študenta namesto običajne poti pekel raje svetujeta čarobno rešitev: odpravi naj se k potoku in zareže v živo meso. Če bo kri stekla v vodo, bo njena duša rešena - če pa bo stekla v črno zemljo, bo pogubljena …

Pesem o kazni za neodpustljive grehe poznamo na Slovenskem v številnih variantah od Gorenjske do Prekmurja, od koder prihajajo najstarejši napevi. To lahko ugotovimo iz posnetkov, ki so nastali leta 1961 v Žižkih: metrum verzov je tridelni osmerec, značilen za stare baladne pesmi, melodija je pentatonska, kitice so dvovrstične, ritem pa večinoma petdobni.

Peter Kus










Komentarji
komentiraj >>