Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
četrtek, 20. 05. 2004 (3310 bralcev)
Četrtek, 20. 5. 2004
Anja



...Palestinci zadovoljni z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, Izraelci se kujajo...
...tajvanski predsednik, kjub sporni zmagi, prisegel za drugi mandat...
...nov indijski premier je »Pakistancem prijazen«...
...v Kambodži se spominjajo kmerskega genocida...
...Putin spet preoblikoval vlado...

Prešuštniki, bojte se, vaša nezvestoba vas lahko stane življenja! Podkrepimo tole izjavo s še eno tistih bizarnih raziskav, ki so same sebi namen in državnemu proračunu v breme. Naša referenčna statistika ima dom v Nemčiji. Tam so ugotovili, da polovica Nemcev, ki je v zadnih 30-ih letih umrla za srčno kapjo med spolnim odnosom, veselega konca ni dočakala s svojo ljubo, izbrano, edino soprogo. Samo četrtina jih je izdihnila med seksom s soprogo ... polovico pa jih je smrt vzela med izvajanjem akrobacij s svojo ljubico ali v javni hiši! In kje je še ena četrtina? Ta je kripnila med samozadovoljevanjem. Vzorec študije je temeljil na obdukciji 30 tisoč nemških trupel. Med mrliči so odkrili le 4 ženske, ki so med ljubljenjem umrle za infarktom.

Moški, aktualno-politična redakcija sluti, da vam je tale statistika obarvala lica in pospešila pulz. Umirite se, pišoča tegale offa na ramenih noče nositi bremena vašega infarkta.

Kaj se torej ženske lahko naučijo iz te zgodbe? Vaše nezveste može bo že doletela božja kazen, vaši skoki čez plot, drage dame, pa vesolje in vaše srce očitno odobravata.


OFF PROGRAM

Varnostni svet Združenih narodov je omogočil, da je luč sveta ugledala nova resolucija, ki se ukvarja z izraelsko-palestinskim konfliktom. Varnostni svet je z njo pozval Izrael, naj že enkat neha demolirati palestinske domove v Gazi. Da je izraelsko uničevalno naprezanje prestopilo prav vse pravne meje, so vsaj delno priznali - ne boste verjeli – tudi jenkiji. Ti so v preteklosti sprejetje kakršnekoli resolucije, ki bi obsodila izraelsko mesarjenje, rušenje ali grajenje, vztrajno preprečevali s svojim vlaganjem veta. Židovski lobij pa je v ZDA le preveč močan, da bi si imperatorji lahko privoščili podpreti resolucijo. Včeraj so se zato glasovanja v Varnostnem svetu vzdržali.

Izraelska stran se zaradi sprejetja novega pravnega akta kuja. Veleposlanik izbranega ljudstva Dan Gillerman je dejal, da bodo njihove enote še veselo nadaljevale z rušenjam palestinskih hiš. To je bojda nujno potrebno za zaščito izraelskih dušic. Gillerman pa je izrazil tudi močno razočaranje nad prijatelji v orožju, Američani, ki so posredno zakuhali sprejetje resolucije. Svoj vojaški angažma so ponoči Izraelci nadaljevali s širitvijo operacije v Rafi, izkupiček akcije je bilo pet ubitih Palestincev. Res bizarno je tako vztrajno govoričenje naivne mednarodne skupnosti o uresničevanju že davno preminulega časovnega načrta Bližnjevzhodne četverice.

Američani svojih dejanj ne zagovarjajo samo pred Izraelom ampak tudi pred domačo rajo. Strumni generali in poveljniki enot v Iraku pred odborom ameriškega senata za oborožene sile skušajo razložiti, kdo je odgovoren za mučenje iraških zapornikov. Pomembni vojaki so priznali, da je šlo »nekaj« narobe, vendar so zato krivi podrejeni. Krivde se skuša oprati tudi Donald Rumsfeld, ker naj bi pravila postopkov na terenu določali poveljniki na terenu. Abu Graib se je torej pripetil kar sam od sebe in nihče ne ve zakaj in kako.

Nihče tudi ne ve, kdo od imperatorjev je kriv za pokol več deset Iračanov, ki so praznovali poroko. Na slavju jih je kar naenkrat zmotilo ameriško streljanje. Več o tem in o dogajanju v samooklicani zibelki demokracije, Ameriki, bo povedala naša dopisnica Lidija Poljaček.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Na drugem koncu sveta, na Tajvanu, je zaprisegel novi stari predsednik Chen Shui-bian. Naj vam obudimo spomin: Chenova zmaga na marčevskih volitvah je bila sporna, 10-ega maja so zato znova začeli preštevati kakih 16,5 milijona glasov, vendar rezultati štetja še niso znani. Novi predsednik kljub ljudski skepsi še vedno namerava spremeniti tajvansko ustavo in popeljati Tajvan v neodvisnost od Kitajske.

Sprememba politične garniture je doletela tudi Indijo. Ta je dobila novega premierja, ki je postal nekdanji finančni minister Manmohan Singh, predstavnik Kongresne stranke. Slednji se je do novega stolčka dokopal potem, ko se je Sonia Gandi odločila, da ne bo prevzela položaja predsednice vlade. Na svoji krstni novinarski konferenci je neo-liberalni politiki naklonjeni Singh zagotovil, da bo njegova vlada nedvomno stabilna, njen mandat pa bo trajal pet let. Finančnik, ki je indijska tržišča odprl tujemu kapitalu, med cilje svojega mandata šteje tudi nadaljevanje dialoga med Indijo in Pakistanom in dokončno rešitev vprašanja Kašmirja. Nov premier pa bojda ne bo pozabil niti na delavce. Njihove interese naj bi, kot obljublja, ščitil prav po viteško.

Kadrovskih sprememb v vladi je bila deležna tudi Rusija. Putin je na novo imenoval člane vlade in obenem vzpostavil ministrstvo za komunikacije in informacijske tehnologije, ki ga je pred meseci razpustil. Nov človek v vladi je Leonid Reima, dosedanjih 17 ministrov pa je svoj položaj obdržalo.

Ne sedemnajst ampak več kot tisoč preživelih prebivalcev Kambodže se danes spominja žrtev kmerskega genocida med letoma 1975 in 1979. Rdeči kmeri so takrat v večna lovišča poslali približno 1,7 milijona Kambodžanov. Ljudstvo danes oblast poziva, naj se vodilnim možem tistega časa sodi.

Kaj se je v sedemdesetih letih dogajalo v Kambodži, je povedal predstojnik oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti, Mitja Saje.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Na sončni strani Alp pa so izbrisani še vedno izbrisani. Vprašanje v referendumski pobudi glede sistemskega zakona o izbrisanih, ki jo je v ponedeljek vložila skupina volivk in volivcev, roma - kam pa drugam - na ustavno sodišče. Lepi Pahor meni, da je vprašanje netočno in nejasno. Obstaja pa tudi možnost, da ima pobuda zgolj namen neutemeljeno onemogočati sprejetje zakona. Hja, najverjetneje slednje res drži!


Komentarji
komentiraj >>