... v hrvaškem saboru o usodi ekološko-ribolovne cone ...
... tako v Iraku kot Gazi nove ruševine in trupla ...
... potrjena premierja Nepala in Makedonije ...
... shod Združenja materialnih oškodovancev okupatorjev druge svetovne vojne in solidarnostna akcija z zaprtimi mehiškimi aktivisti ...
OFF NAPOVEDNIK
Z ljubljeno osebo na zasluženo prosto soboto vstopite v trgovski center le streljaj izven urbane metropole. V teku so manifestacije ob okroglem jubileju prodajnega mega-centra. Na odru priljubljeni slovenski kantavtor kratkočasi potrošnike in moderira potek prireditve. Nakar najavi pričetek bogate nagradne igre. Naključnemu mimoidočemu uspe pravilno odgovoriti na zastavljeno nagradno vprašanje.
Resasta pop ikona najavi zmagovalca, vzamejo mu potrebne osebne podatke ter ga domov pošljejo z ustnim zagotovilom, da bo po pošti prejel bon za petsto prešernov, vnovčljiv v vseh trgovskih obratih praznujočega mega nakupovalnega središča v prestolnici. Nenadejani zmagovalec hiti pripovedovat veselo novico bližnjim in znanim, v mislih pa že sestavlja sezname željenih artiklov, ki si jih bo končno lahko privoščil.
Čez nekaj dni na srečnežev naslov prispe ovojnica, v njej pa borih pet tisočakov minus DDV. Kaj se dogaja??????
///////////////////////////////////////////////////////
Poslušate masovni potrošnji, nategovalskim nagradnim igram in Resnikovemu Viliju sovražen OFF program Radia Študent.
... v hrvaškem saboru o usodi ekološko-ribolovne cone ...
... tako v Iraku kot Gazi nove ruševine in trupla ...
... potrjena premierja Nepala in Makedonije ...
... shod Združenja materialnih oškodovancev okupatorjev druge svetovne vojne in solidarnostna akcija za zaprtimi mehiškimi aktivisti ...
OFF PROGRAM
Kdo je na Balkanu gospodar, lokalne politične veljake še naprej opozarja glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte, ki je na balkanski turneji. Po Banja Luki in Sarajevu se bo danes mudila še na Hrvaškem. V Zagrebu in na Reki bo s hrvaškimi kolegi debatirala predvsem o tem, ali naj ne preveč učinkovito haaško sodišče nekatere primere prepusti kar domačemu hrvaškemu neodvisnemu sodstvu. Prav nesodelovanje s haaškim sodiščem je sicer eden glavnih razlogov, da se utegnejo naši južni sosedje pod nosom obrisati za skorajšnji status kandidatke za vstop v Unijo. Zato tudi v Bruslju nastrpno pričakujejo, kaj bo na to porekla hrvaška domoljubna javnost, katere geslo je »Vsi smo mi Mirko Norac«.
Drugi neevropski kamen okoli vratu sedanje HDZ-jevske politične garniture premierja Iva Sanaderja pa je dediščina prejšnje vladne zasedbe pod vodstvom Ivice Račana – prav tako zaradi domoljubnih čustev razglašena zaščitna ekološko-ribolovna cona. Ta ne gre v nos samo domači nekaj deset čolnski ribiški floti, pač pa tudi sosednji Italiji in s tem kakopak tudi Bruslju. Zato Sanader, sicer uradno večji domoljub kot nekdanji komunist Račan, nima druge izbire, kot da se bo danes popoldne s pomočjo svoje koalicijske večine v saboru zavzel za preložitev začetka njenega izvajanja. Več o hrvaških težavah na poti v objem matere Evrope naš zagrebški dopisnik Milan Peh.
//////////////////////////////////////////
Domoljubje pa ne jenja niti v Izraelu niti Iraku. Izraelski domoljubi so na območju med Gazo in Egiptom v zrak dvignili podzemni rov, ki je potekal osem metrov pod zemljo in je bil dolg 250 metrov. Uradno bi naj ga palestinski domoljubi uporabljali predvsem za prevoz orožja. Pred eksplozijo se je iz begunskega taborišča Rafa umaknila samo izraelska vojska. Trajno pa se je sesedlo novih 18 palestinskih hiš. Tako da nihče več ne jemlje resno palestinskega premierja Kureja, ki zatrjuje, da je pogoj za nadaljnja pogajanja s Šaronom (čigar načrta o enostranskem umiku iz Gaze ne podpirajo v njegovi stranki Likud, ampak od danes tudi javno v Washingtonu) obojestransko premirje. Več o stanju ameriškega domoljubnega duha pa naša tamkajšnja dopisnica Lidija Poljaček.
/////////////////////////////////////////
Živahni pa so bili domoljubi tudi v Iraku. Že včeraj so z raketami in granatami uspešno zadeli skladišče orožja v glavnem ameriškem vojaškem oporišču v bližini Kirkuka na severu Iraka. Okupatorji suho sporočajo, da mogočna eksplozija, ki je sledila, za zdaj še ni terjala smrtnih žrtev. Vrhovni poglavar Bush mlajši pa je pred odhodom v Evropo med pripadniki letalske akademije v Coloradu Springsu prijavil, da je najboljša možnost za ZDA ostati v ofenzivi. To je malo skisalo več deset tisoč vojakov, ki so jim prav danes sporočili, da bodo morali v Iraku ostati dlje od njihovega predvidenega odhoda.
Po skoraj mesecu dni brez predsednika vlade pa se je v Nepalu na to pozicijo že tretjič po letu 1995 zavihtel Sher Bahadur Deuba. Prejšnjega premierja Surjo Bahadurja Tapa so odpihnili večtedenski protesti zaradi nesposobnosti, da bi se za mir dogovoril z maoističnimi uporniki, ki se že osem let borijo za odpravo monarhije. Odgovor, kako se izviti iz spirale nasilja, so po mnenju Deube čim prejšnje volitve.
S pičlo večino navzočih poslancev makedonskega sobranjapa se je na premiersko mesto po tridnevni razpravi pozno sinoči nekako le uspelo zavihteti socialdemokratu Hariju Kostovu, ki bo na tem mestu nasledil sedanjega predsednika Branka Crvenkovskega. Več o ozadjih makedonske politične kuhinje naš skopski analitik Aleksander Temkov.
//////////////////////////////////////////
Ne domoljubje ampak zgolj keš pa zanima ministre članic Organizacij držav izvoznic nafte – OPEC, ki v Bejrutu razpravljajo o morebitnem povečanju količine načrpane nafte. Pritiski naftoljubov so silni, cena ameriške surove nafte pa vztrajno ostaja za dva dolarja dražja od cene v Evropi. Pri Američanih je nafta na prodaj po že krepko čez 41 dolarjev, v Londonu pa je še vedno pod 39-imi za sodček. OPEC bo poizvodnjo in svoje dohodke predvidoma povečal za 12 odstotkov.
Za odstotke pa se poteguje tudi domača politična svojat, ki se poteguje za enega od sedmih slo-sedežev evropskega parlamenta. Glede na to, da se tam samo ena dnevnica vrednoti s 262-imi evri, je jasno, da pri današnjem pohajkovanju Boruta Pahorja po Ravnah na Koroškem, Evrobusa Nove Slovenija po vzhodnih obronkih Ljubljane, slovenskega demokrata Brejca po Brežicah, mlade in zelene Alenke Pavlin v Mariboru ni v igri domoljubje pač pa bančni računi. In kako nenavadno - k udeležbi na evropskih volitvah so vas tokrat prvič kot evrovolivce pozvali celo vsi ministri za evropske zadeve. Tudi naše gore list – Milan M. Cvikl.
Drugače pa so naše gore domoljubi danes mirovali. Za mir na Duplici, kjer zaradi policijske sile razjarjene množice z zaparkiranimi avtomobili squatirajo gradbeno parcelo Jehovih prič, je poskrbelo sodišče, ki je zavrnilo predlog za izdajo začasne prepovedi gradnje izobraževalnega centra. Tudi o novih medetničnih nemirih na Dolenjskem ne poročajo. So pa svoj glas pred vlado povzdignili predstavniki ne na internetu in ne v telefonskem imeniku obstoječega Združenja materialnih oškodovancev okupatorjev druge svetovne vojne. Opozarjajo pa na svoje človekove pravice.
Ne na svoje pravice pač pa na pravico aktivistov, ki od vrha Evropske unije in Latinske Amerike trohnijo v mehiških zaporih, pa prav zdaj, na dan mednarodne solidarnosti s političnimi zaporniki pred mehiškim veleposlaništvom v poslopju TR3 opozarja peščica aktivistov skupine Dostje. Že zvečer se sicer odpravljajo na pot v Rim – kjer bodo jutri potekale velike demonstracije proti obisku Georga Busha mlajšega. Kaj pa počnejo zdaj?
//////////////////////////////////////////
(tomazza&land&blazp)
OFF NAPOVEDNIK sreda, 9.6.04
PODLAGA: ob 15.00
Tej novici najbrž ne boste verjeli, pa vendarle je resnična. Zaupna raziskava britanskega Ministrstva za obrambo, ki jo je izvohal časopis Telegraph, razkriva, da okoli petdeset odstotkov britanskih rekrutov v Iraku ne zna pisati in brati nad nivojem povprečnega 11 – letnika. Raziskava, ki je zajela 2000 vojakov, nadalje ugotavlja, da petina rekrutov ne zna brati in pisati nad nivojem sedem – letnika, medtem ko se jih nadaljnjih alarmantnih štiri odstotke s svojo pismenostjo lahko primerja s pet – letnimi otroci. Kakšno stanje je potem šele pri ameriškimih vojakih?
Raziskava je v prostore Ministrstva za obrambo vnesla veliko nemira in nelagodja. Britanska vojska namreč namerava do leta 2010 posodobiti svoje enote z novimi vojaškimi vozili, ki bodo bila oborožena z visoko sofisticiranim orožjem, to pa bo v glavnem računalniško vodeno. Vojaki bodo zato morali biti vse bolj spretni z računalniki in sposobni razumeti vse težja navodila v vadbenih priročnikih. Toda stvari so tu, kjer so. V šali lahko rečemo: če vojski ne bo uspelo zgraditi dovolj preprostih vozil, da bi se z njimi lahko igrali tudi osnovnošolski otroci, potem obstaja možnost, da bo vsa ta nova mašinerija le brezupno rjavela na nekem dvorišču.
Vendar pa vsi niso izgubili upanja nad polpismenimi vojaki. Višji častnik britanske vojske je za Telegraph povedal naslednje: “Samo zato, ker imajo vojaki probleme s pisanjem in branjem, še ne pomeni, da so neumni. Nekateri od eh posameznikov imajo zelo visok inteligenčni kvocient.” Gospoda vojaškega oficirja bi veljalo vprašati, kako so omenjeni vojaki sploh lahko rešili inteligenčni test, ko pa verjetno ne znajo rebrati stavka: “Odgovorite na naslednje vprašanje, prosim.” Bebavost se torej ne prenaša zgolj po genih ampak tudi po činih.
Če boste torej kdaj srečali kakšnega britanskega vojaka, mu za božjo voljo nikar ne p-p-povejte, da je g-g-glup kot k-kurac.
Poslušate vsaj od nekoga bolj pameten OFF Program Radia Študent!
…Varnostni Svet Združenih Narodov soglasno potrdil novo iraško resolucijo…
…v ameriški zvezni državi Georgia pričetek zasedanja kluba G8…
…Izraelski helikopterji vnovič raketirali Gazo…
…turška televizija začela predvajati oddajo v kurdskem jeziku…
OFF PROGRAM SREDA, 9.6.04
PODLAGA: OB 15.00
Ostanimo še malo pri polpismenih idiotih. Ameriški predsednik George Bush mlajši praznuje pomembno predvolilno zmago, ki jo je tako krčevito potreboval. Mednarodni debatni krožek, znan tudi kot Varnostni svet Združenih Narodov, je namreč ponoči ob našem času soglasno potrdil novo ameriško – britansko resolucijo o Iraku, ki državi s prvim julijem simbolično vrača suverenost in končuje okupacijo. Oblast v Iraku bo s tem prevzela nova začasna vlada, ki bo vodila državo do volitev januarja 2005, okupacijske koalicijske sile pa se bodo preimenovale v mednarodne mirovne enote. Stvar je v bistvu zelo smešna, vprašanje pa je, če se bodo smejali tudi Iračani, ki še vedno vsak dan množično umirajo na svojih ulicah.
Novo resolucijo Varnostnega sveta, ki je v bistvu zgolj preimenovala okupatorje v mirovnike in dala legitimnost nelegalni okupaciji Iraka, je pridno izkoristila tudi naša diplomacija. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki – kot je že dalj časa znano – nikoli ne zamudi priložnosti prilizovanja zahodnim voditeljem, je tako že izrazil nerezervirano podporo resoluciji. Ob tem so na mnistrstvu še dodali, da je Slovenija pripravljena pomagati obnovi Iraka po svojih najboljših očeh. V Beli Hiši se temu najverjetneje pošteno smejijo, saj v njihovem slovarju obnova Iraka pomeni ‘privatizacija Iraka’.
Na močno zastraženem Sea Islandu v ameriški zvezni državi Georgia se je medtem začelo srečanje osovraženega kluba osmih najvplivnejših ljudi na svetu G-8. Voditelji ZDA, Rusije, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Italije in Japonske se bodo vnovič, zdaj najbrž že stotič zavzeli za boj proti AIDS-u, revščini in za razvoj Afrike. Medtem ko gospoda na kupih človeških kosti berejo svoje govore v bližini že potekajo demonstracije za pravično globalizacijo, ki tokrat po napovedih ne bodo nasilne.
Glavna tema tokratnih pogovorov osmih voditeljev sveta bo situacija v Iraku in na širšem Srednjem Vzhodu. Naduto Bushevo vizijo demokracije na Srednjem Vzhodu je že spodnesla objava tajnega memoranduma, ki priča o direktni vpletenosti Busheve administracije v mučenja iraških zapornikov. Po ugotovitvah časopisa Wall Street Jornal je George Bush sam odobril tako imenovane posebne zasliševalske metode, ki so v nasprotju z mednarodnimi konvencijami o človeških pravicah in z ameriško zakonodajo. Pravosodni minister John Ashcroft je obsodbe že zanikal, vendar protidokazov, kot je v njegovi navadi, ni predložil.
Nasilje se medtem nadaljuje tudi v Gazi, kjer so izraelski helikopterji raketirali neko poslopje, za katerega vojska trdi, da je bilo tovarna orožja palestinske osvobodilne organizacije Hamas. Palestinci so trditve že zanikali in Izraelcem očitajo, da so brez potrebe bombardirali neko manjšo mehanično delavnico. Rakete so tokrat letele na neko judovsko naselbino, pri čemer je bilo ranenjih nekaj židovskih priseljencev.
Vojni ni videti konca tudi v Demokratični republiki Kongo, kjer je v zadnjih šestih letih zaradi nenehnih spopadov, lakote in bolezni umrlo že okoli tri milijone ljudi. Vladnim silam je uspelo – tokrat začuda brez prelivanja krvi – zasesti strateško pomembno mesto Bukavu na vzhodu države. Vladno vojsko je na ulicah pričakalo na tisoče prebivalcev Bukavija, ki s pesmijo in plesom pozdravljajo konec okupacije mesta s strani upornikov. Okoli 10.800 vojakom Združenih Narodov zaenkrat še uspeva nadzorovati krhko pemirje med vladnimi enotami ter uporniki, toda po ocenah poznavalcev je le še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do novih večjih spopadov.
Vzpodbudnejše novice tokrat prihajajo iz Turčije, kjer je državna televizija prvič v svoji zgodovini oddajala v kurdskem jeziku. To simbolično dejanje spada v sklop prizadevanj Ankare, da bi izpolnila politične pogoje za začetek pogajanj o vstopu v Evropsko Unijo. Vendar pa bo morala rasistična Turčija okazati več volje na svoji poti v Evropo. Kurdski jezik je namreč še vedno prepovedan v javnih šolah. Uradna Ankara prepoved utemeljuje s slaboumnim pojasnilom, da naj bi poučevanje kurdskega jezika pomagalo širiti separatizem. Bedaki.
Sicer pa se je na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu začel prizivni postopek zaprtega nekdanjega voditelja ravno tako prepovedane ‘Kurdske delavske stranke’ Abdulaha Oecalana proti Turčiji. Odvetniki strastnega kurdskega heroja namreč Ankari očitajo številne kršitve človekovih pravic v zvezi z njegovo aretacijo. Spomnimo: Evropsko sodišče v Strasborgu je marca lani Turčijo že obsodilo zaradi nepravičnega sojenja Oecalanu ter nehumanega ravnanja z njim. Zanimivo, na razsodbo sta se pritožili obe strani. Ne glede na novo razsodbo sodišča pa bo Oecalan najverjetneje v očeh večine Turkov še naprej veljal za največjega domačega terorista.
S teroristi se čedalje bolj ukvarjajo tudi v Evropski Uniji. Maročan Rabei El Sayed Ahmed, ki so ga aretirali v Italiji, je že prevzel odgovornost za teroristične napade v Madridu enajstega marca, ko je v bombnih napadih na vlake umrlo 191 ljudi. Sojenje Maročanu lahko ričakujemo že v kratkem.
Venezuelskemu predsedniku Hugu Chavezu pa bo petnajstega avgusta sodilo njegovo ljudstvo. Chavezovi opoziciji je namreč uspelo zbrati dva in pol milijona podpisov volilnih upravičencev, kar presega mejo dvajsetih odstotkov celotnega volilnega telesa, s čimer je opozicija dosegla razpis referenduma, na katerem bodo ljudje odločali o odstavitvi Chaveza. Na razplet politične krize v Venezueli bo vsekakor treba še počakati.
Odpoved: Današnji OFF Program je spisal Erik.
Komentarji
komentiraj >>