Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Četrtek, 17. 6. 2004, ob 19.00: SUSANNA AND THE MAGICAL ORCHESTRA - List Of Lights & Buoys (Rune Grammofon, 2004) (2606 bralcev)
Četrtek, 17. 6. 2004
dani



Norveška založba Rune Grammofon je že vse od srede 90-ih znana kot ena najbolj prodornih, inovativnih in neustrašnih etiket, ki je svoj katalog vedno znova polnila s svežimi lokalnimi silami, žanrsko vedno ostala zvesta širini in neopredeljivosti, iskala izhode skozi pisan in bujen stilski izliv ter nenazadnje ponujala možnost uveljavitve prav vsakemu mlademu artistu, ki se je odločil za svojsko glasbeno pot ... (več) ...
... Nikoli zares nisi mogel vedeti, kaj bo naslednja odločitev ali poteza njenega šefa in ustanovitelja Runeja Kristoffersena, saj je imel vedno nos za nekaj drugačnega, s svojo neobremenjenostjo in podzemno držo pa je bendom in izvajalcem vseskozi prepuščal proste roke pri odločanju ter navigiral njihovo kariero skozi spontan in konsistenten razvoj. A kljub vsemu si nikoli nisem mislil, da bo v svojem izboru zajadral tudi proti prodorni in navsakdanji pop formi ter ponudil priložnost izčiščenemu vokalno-inštrumentalnemu 'tujku', ki se povsem odreče radikalnosti, izventelesnemu eksperimentu in išče izhod v klasični strukturi prave pesmi. Ha. Prav zasedba Susanna & The Magical Orchestra, ki jo gostimo nocoj, je namreč najbolj poslušljiva, za poslušalca širše dostopna, lahkotna in melodična entiteta, kar sem jo do danes zasledil v katalogu dotične založbe – pa čeprav jo tvorijo večinoma že uveljavljena imena, ki smo jih srečevali na izrazito eksperimentalnih in avantgardnih projektih, ki so Oslo dokončno postavili na glasbeni zemljevid kot enega glavnih evropskih 'drugačnogodbenih' središč. Ok. Glavna protagonistka – pevka in pesnica Susanna Karolina Wallumrod – pri svojih zgodnjih 20-ih res še ni tisto ime, ki bi polnilo referenčne vire, saj je to šele njen prvi pravi izlet v svet popularne ali malo manj popularne godbe, ki pa preprosto šokira in očara s svojo zrelostjo in spontanostjo. Zato pa se lahko preostala kreativna trojica že pohvali z obilico izkušenj in priznanj, ki jih najdemo v njihovem pedigreju. Klaviaturista Mortena Qvenilda in vibrafonista ter kitarista Andreasa Mjosa se bo najbrž kdo spomnil po delu v jazz-post-rock-karkoli orkestru Jaga Jazzist, produkcijske posle pa je zakrivil vsestranski in hiperaktivni Helge Sten, ki še najbolj izstopa kot zvočni koordinator improvizatorjev Supersilent. Vsekakor dovolj razlogov, da sem takoj zastrigel z ušesi in bil več kot presenečen, ko sem použil prvenec zgovornega imena List Of Lights & Buoys.

A pozor – tokrat res ne boste slišali pop godbe, ki bi ji komercialni mediji rade volje namenili kaj več prostora. Daleč od tega, saj nima namena ugajati, igrati na karto dobička in nizati hit za hitom. Opravka imamo namreč s preveč intimno, osebno izpovedno, zamaknjeno in čustveno ploščo, ki vse stavi na melanholične balade, zvočno redukcijo, počasne premike brez pričakovanih emocionalnih izbruhov in mikro-detajle, ki preusmerijo pozornost daleč stran od 'velike scene'. Središčna točka vseh komadov je namreč prav gospodična Wallumrod s svojimi besedili, ki se večinoma osredotočajo na osnovna, preprosta življenjska vprašanja ter impresije, ki jih črpa skozi opazovanje vsakdana. Tu ne boste našli 'velikih' besed in nepotrebnega filozofiranjanja – prej obratno. Njeni verzi in vokalna interpretacija sta namreč tako osebna in subtilna, da potrebuješ kar nekaj časa, da se na njeno neposrednost in komunikativnost sploh navadiš, saj je vsaka najmanjša fraza ali pač tišina kar pretirano napolnjena z ekspresivnostjo. In zato je povsem razumljivo, da zvočne podlage in aranžmaji večinoma 'padejo' v drugi plan ter poskrbijo, da njen čaroben vokal zaživi v vsej svoji polnosti. Povsem neumestno bi bilo namreč, če bi jo zvočno preobložen ambient preprosto 'požrl' in omejil. Tako pa so komadi v svojih teksturah večinoma okleščeni do gole 'kosti' in omejeni na najnujnejše. Opraviti imamo namreč z izrazito atmosferično mešanico subtilnih jazzovskih obrazcev, ambientalnih poletov, nepredvidljivih pop struktur ter elektronske manipulacije, ki še največkrat v spomin prikliče najbolj poslušljiva dela kakšnega Briana Ena, Carstena Nicolaija in Fennesza.


Komentarji
komentiraj >>