Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Petek, 18. 6. 04, 19h: RJD2 - Since We Last Spoke (Definitive Jux, 2004) (3127 bralcev)
Petek, 18. 6. 2004
jizah



Gospod RJD2, eden najvplivnejših in najvidnejših
članov založbe Definitive Jux in član skupine Soul Position, je izdal svoj drugi dolgometražec, imenovan "Since We Last Spoke". Za razliko od prve plošče "Deadringer" je tokrat plošča presegla raperske okvire in se razslojila v več žanrov glasbe, ki bazira na retro glasbi 70-ih, od soula, funka do retro rocka ...
RADIO ŠTUDENT na sporedu: 18. 6. 2003
TOLPA BUMOV petek ob 19.00

RJD2 Since We Last Spoke (Definitive Jux, 2004)

V glasbenem svetu so kot po pravilu glavne zvezde skoraj vedno vokalisti. Tudi raperski del seveda daleč največ prostora namenja klepetačem, mikrofonskim pljuvačem, ob katerih se vsi ostali sodelujoči na plošči po navadi skrijejo daleč v ozadje. V zadnjih letih se je sicer prikradlo kar nekaj raperskih producentov, ki so odščipnili košček pozornosti zvezdniškim emsijem. Tako recimo v ospredje vse bolj prihaja gospod Madlib s svojimi inštrumentalnimi projekti, daleč za njim nista niti Prince Paul in Dan The Automator ali recimo šef založbe Definitive Jux - El-P. Kot didžeja, ki s svojimi gramofoni in samplarji najbrž najbolj poglobljeno in izrazito brskata po ostankih glasbe naših strašev, pa vendarle izstopata dva svojevrstneža, ki v inštrumentalnem rapu danes pomenita največ. Prvi je kakopak legendarni DJ Shadow, pred nekaj leti pa je na rapersko sceno pricapljal še RJD2, sicer član zasedbe Soul Position in trenutno eden najvidnejših undergrounderskih rap producentov in ustvarjalcev. Očitno je torej, da dominacija raperskih klepetačev upada, saj se pojavlja vse več DJ-producentov, ki mikrofonarjem odvzemajo del mesta, na katerega so se zasidrali.

RJ je tako že s svojim odlično sprejetim prvencem "Deadringer", ki je izšel pred dvema letoma, pošteno pretresel raperski svet s svojimi na trenutke precej rockerskimi sampli in "nespoliranim" zvokom, ki je segal globoko v naše možgane. Uspelo mu je, da je kot producent večinsko črnske glasbene smeri poslušalcu s svojimi "kreacijami" dal vedeti, da je belec, ki je po vsej verjetnosti odraščal ob rockerskih zvokih svojih staršev. Samemu sebi je tako s prvo ploščo postavil izredno visoke smernice, za katere so mnogi mislili, da jih ne bo nikoli več dosegel. A je že s svojimi produkcijskimi mojstrovinami na raznozranih raperskih ploščah vedno znova dokazoval, da se da preseči tudi "Deadringer". In to mu je še kako uspelo z novo ploščo "Since We Last Spoke".
Zvočno se tokratna plošča precej odmika od tipičnih raperskih abstrakcij in nam ponudi nekakšen melanž vseh mogočih glasbenih zvrsti, baziranih na chill-outu. Če je začetek plošče še v skladu z napovedmi, saj so nekateri napovedali veliko bolj rockersko ploščo, pa že s tretjim komadom ponudi nekakšen latino pridih in zaide v svojo smer. Eksperimentalna odisedaja, ki nam ponudi več kot le raperske produkcije, odkrito koketira vsaj z indie rockom, downtempom ter funkom, r&b-jem in progresivnim rockom iz sedemdesetih in začetka osemdesetih. Kar nekajkrat nam daje občutek, kot bi poslušali kak soundtrack iz poznih sedemdesetih ali kakšno sluzasto policijsko oddajo iz istega obdobja. Melodični klavirski vložki se neverjetno čutno mešajo z distorzijo kitar ter retro sinti, ki se skupaj zlijejo v kup efektov in samplov.

Avtor vsekakor preseneti tudi s svojimi pevskimi vložki, ki se na albumu pojavijo kar nekajkrat. Preden človek sliši ploščo in prebere informacijo, da RJD2 na svoji plošči tu in tam tudi kakšno zapoje, se kar resno vpraša o smiselnosti tega početja, a ko si izdelek zavrti v domačem playerju, vsi predsodki dobijo svoj pomen. Starošolski soul sampli s sfuzlanimi funk beati in retrofuturističnim sintisajzerskimi vložki, ki nas spremljajo skozi celotno ploščo, pričarajo vzdušje, ki poslušalca potegnejo v avtorjev eklektični svet. Marsikomu morda oddaljevanje od raperske produkcije ne bo všeč, vsekakor pa je treba priznati, da je izdelek zelo premišljen in dovršen, vsak nov zvok, ki pride, se lepo vklopi na mesto, kamor vstopi, in nas popelje v svoj svet. Ni vrag, da bodo nekateri mediji ploščo upravičeno uvrstili v vse mogoče druge žanre z nekaj indie pop vložki, ki jih plošča premore, pa bi se vse skupaj lahko znašlo tudi na mnogih lestvicah, po drugi strani pa bi recimo istoimenski komad "Since We Last Spoke" lahko prisilil celo MTV, da na vse skupaj ne ostane imun.

Dolgometražec "Since We Last Spoke" je nekakšno popotovanje raperskega didžeja v različne glasbene smeri in zvrsti, ki se združijo v psihadelično in kohezivno celoto z distorziranimi kitarami vred v zvočni podobi. Album nenehno koketira s pridihi popa, vseeno pa ustvarja nek popolnoma samosvoj zvok, pri katerem poslušalec senzibilno pade v žanr, ki ga v zadnjih letih kreirajo in peljejo naprej didžeji instrumentalisti. Z novodobnimi studijskimi zmožnostmi se zvočno fant pomika v zapohana sedemdeseta, hkrati pa se čutijo zmogljivosti sodobne produkcije, prežete s futurističnimi zvoki. Navsezadnje si je RJD2 nadel ime po robotu iz Star Warsov in bi bilo kar malce nesmiselno ostati popolnoma prizemljen, sploh sedaj, ko vemo, kako odlično nam zna futuristični svet prikazati tudi on sam. V posluh ponujamo naslednje navdahnjene melodije - uvodno istoimensko "Since We Last Spoke", "Exotic Talk", "1976", "Ring Finger", "Making Days Longer", "Someone's Second Kiss", "Clean Living", "Iced Lightning", "Intro", "Through The Walls" ter "One Day".

Tolpo je spisal Jizah.




Komentarji
komentiraj >>