...Greenspanu se dviguje prvič po 46-ih letih... ... Ze Manuel Barroso – prva kirnja evropskih voda...
...Sava Tires čisto ameriška...
...Guantanamo dobil pravni status...
OFF NAPOVEDNIK
Po neodvisnih medijih že dobro leto, pravzaprav pa skoraj od njegove izvolitve, krožijo nadvse alarmantne štorije. Ponovno ustoličenje Huga Chaveza, venezuelskega 'kralja Matjaža' v že drug 6-letni mandat leta 2000 je najboljša stvar, ki se je obubožanim prebivalcem te revne države zgodila v zadnjih nekaj desetletjih. Kmetijske reforme, ki jih izpeljuje njegova vlada, so gotovo med ambicioznejšimi sploh. Potrojeni izdatki za zdravstvo, početverjeni za izobraževanje, upad smrtnosti otrok sovpadajo z 12–odstotno rastjo gospodarstva. Vse to v brk bogatunom lastne države ter neutrudnim naporom ameriških administracij, ki s štrajki, sabotažami ter poskusom odstranitve z razpisom referenduma avgusta lani skušajo Huga pristriči vsaj za kako glavo. Povrh vsega moramo omeniti še klavrno propadel poskus coup d'etat leta 2002, sponzoriranega s strani ameriških jastrebov.
Dotični gospodje se nikakor nočejo sprijazniti z dejstvom, da navkljub škodi, ocenjeni na 4 odstotke BDP, ki jo letno povzročijo šesti največji južnoameriški državi, Chavezu uspeva oživljati nekoč močno opotekajoče se gospodarstvo. Zares nepristranski opazovalci zato opozarjajo, da se prav lahko ponovi scenarij iz Čila 1973 ali Nikaragve 1980.
Na sceni ne manjkajo niti ameriški desničarski mediji, ki kljub temu da obvladujejo večino informacijskega trga v državi še niso sprali možganov venezuelskemu ljudstvu. Ne pomagajo jim niti medijski spini na drugi strani panamskega prekopa, kjer je Los Angeles Times dobesedno povzel najpogosteje citiranega Venezuelca v ameriških medijih Jose Antonia Gila: »Chaveza je treba ubiti«.
Poslušate za anarho demokratični, neubijalsko nastrojeni OFF-program Radia študent!
OFF PROGRAM
Na evropsko sceno se odpravlja kot poraženec evropskih volitev v domači državi, kjer je opozicija nadvladala koalicijo s 44,5 proti 33,24 odstotka glasov. Pričakovanemu imenovanju se ne upirajo niti najbolj amerofobične nacije, kot sta Francija in Nemčija. Tudi nova španska vlada socialistično usmerjenega Joseja Luisa Zapatere se je odločila spregledati dejstvo, da je Barrosa spomladi 2003 na Azorih gostil razvpiti ameriško – britansko – španski trojček na posvetih pred iraško invazijo.
Barrosa je dovolj vsestransko prijeten in pripoznan. V času, ko se je Portugalska bala evropske osamitve, je intenzivno flirtal s prihodnjimi članicami Unije. Ima tudi bogato akademsko kariero, svojo politično pot pa je začel kot skrajni levičar.
Španija se pospešeno socializira. Pravosodni minister Juan Fernando Lopez Aguilar je objavil namero vlade, da namerava v septembru v obravnavo poslati predlog zakona, ki bi omogočal poroke istospolnih partnerjev. Kljub temu da je po Aguilarjevih besedah Španija zrela za ta korak, zakonski predlog čaka trda bitka za madridskimi parlamentarnimi zidovi.
Bitka se bije tudi v naši očetnjavi. Na današnji tiskovki organizacijskega odbora Parade ponosa smo se pogovarjali s Tatjano Greif, ki je na kratko povzela potek dogodkov:
/////////////////////////////////////////////////////////
Na paradi bomo priča kar dvema porokama. Poročila se bosta moški in ženski par, tako da darwinovsko evolucijsko razmerje ne bo trpelo. Vprašanje je le, kdo bo komu natikal prstan in kam. Sicer pa, znatiželjni - pridite pogledat!
Podjetje Sava Tires je od danes v polnem lastništvu koncerna Goodyear. Ameriški koncern je za 10 milijard tolarjev odkupil še preostali 20-odstotni delež, ki ga je imelo v Savi Tires kranjsko podjetje Sava.
Tako je v ameriške roke prešlo podjetje, ki je v slabih desetih letih potrojilo prihodke poslovanja.
Prihajamo do tradicionalnega ameriškega sklopa, v okviru katerega je predsednik George junior dobil kar 3 zgledno iztegnjene srednjake. Gremo lepo po vrsti. Prvega mu je pokazal vrh zveze NATO v Carigradu, ko mu je Chirac zabrusil, naj se nikar ne vmešava v interno politiko Evropske unije, potem ko je Bush izjavil, da bi Unija Turčiji morala postaviti fiksen pridružitveni datum. Še ena frca na carigrajskem vrhu, kjer se je zbralo tudi več tisoč protestnikov Nata, je dejstvo, da NATO namesto v Irak svoje čete namerava napotiti v od Amerike poprej razdejani Afganistan, kjer se jeseni imajo zgoditi volitve. Hamid Karzaj, afganistanski predsednik ter današnji gost vrha v Carigradu, namerava v govoru še enkrat pozvati voditelje, naj se držijo dane obljube in še pred volitvami povečajo kortizon vojakov s 6500 na 10000.
Drugi udarec za Busha je dejstvo, da ga po najbolj zadnjih raziskavah javnega mnenja podpira le še 42 odstotkov vprašanih, kar je najmanj v času njegovega mandata. Za »strike 3« je poskrbelo ameriško vrhovno sodišče, ki je kao ponovno, z nekaj dekreti, vzpostavilo pravno državo. Tako daleč sicer ne bi šli, so pa sodniki končno uredili status terorističnih zaporov ter vojnim ujetnikom v Guantanamu dodelili možnost izpodbijanja aretacije na ameriških sodiščih. Prav tako je »no man's land« uradno razglasilo kot del Kubanskega ozemlja in s tem vzpostavilo možnost pritožbenega postopka zoper ameriško ravnanje. Američani so danes v še enem notoričnem zaporu, Abu Graibu namreč, za mirnejši spanec izputili 250 pridržancev.
Kaj se v petem, poslednjem mandatu guvernerju ameriške centralne banke Alanu Greenspanu NE bo dvignilo nikoli več, ni težko uganiti. Nasprotno pa visi v zraku pričakovanje, da bo čika Alan prvič po 46 letih dovolil dvig ključne obrestne mere, po kateri si banke sposojajo denar, z rekordno nizkega enega odstotka za četrtino odstotne točke.
Američani tako z negotovostjo pričakujejo upočasnjeno gradnjo novih hiš, prodaje avtomobilov in drugih dobrin na kredite. Prav tako ZDA niso več vodilna država po prilivu tujih neposrednih investicij. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je v svojem poročilu za leto 2002 namreč objavila, da prestižno mesto odslej pripada najhitreje rastočemu svetovnemu trgu Kitajski.
V času krize človekovih pravic, čeprav smo danes nanizali kar nekaj zmag, Amnesty International v svojem danes objavljenem priporočilu poziva bodoče Nizozemsko predsedstvo Evropske unije, naj se bolj odločno zavzame za varstvo človekovih pravic v svetu. O bistvu poročila smo se pogovarjali s slovensko pisarno organizacije, natančneje z Alenko Jerše:
/////////////////////////////////////////////////////////
Spregovorili smo o novostih, ki jih poročilo prinaša:
/////////////////////////////////////////////////////////
Za konec pa še o aktualnem stanju v Sloveniji:
/////////////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>