Torek, 13. 7. 2004
nova
Album Gololed ruskega oz. siberijskega Alexeya Devyanina nam v kombinaciji z izredno nagnjenostjo k avantgardnemu in freejazz zvoku povzroča razmišljanje o vsebinskih referencah zvoka, njihovi vizualizaciji nekje znotraj nas in povratni zanki, ki potem vpliva zopet na samo slišanje.Spuščamo se na kompleksno in velikokrat nič malo kontroverzno področje, ki se začne pri vprašanjih "Kako slišimo?" in "Kako poslušamo?"... (v celoti...)
Konec stiridesetih in na začetku petdesetih dvajsetega stoletja je pariški radijski inženir, samouki skladatelj Pierre Schaeffer intenzivno delal na novi glasbi, ki jo je poimenoval musique concrete ali elektroakustična glasba. Šlo je za kolaže zvokov, ki jih je v tistem precej analognem času dosegel tako, da je
rezal in prekombiniral metre in metre magnetnega traku s posnetki, recimo, vlakov. Tako konkretna, v nasprotju z abstraktno oz. tradicionalno komponirano glasbo, je taka glasba polna referenc na naravne in industrijske trenutke, prostore in občutke.
Schaeffer pa ni razmišljal le o konkretnostni zvoka in njegovih
referencah, temveč tudi dalje o takoimenovani akuzmatični dimenziji. Gre za zvoke, ki jih ne spremlja simultana vizualna informacija o njihovem izvoru. Prav odsotnost te pa spreminja način, kako slišimo zvok. Taka situacija namreč kljub nasprotnemu splošnemu mnenju ne povečuje pozornosti na samo formo zvoka temveč povzroča le močnejšo vizualizacijo možnega izvora zvoka.
Album Gololed ruskega oz. siberijskega Alexeya Devyanina nam v kombinaciji z izredno nagnjenostjo k avantgardnemu in freejazz zvoku povzroča prav to razmišljanje. Razmišljanje o vsebinskih referencah zvoka, njihovi vizualizaciji nekje znotraj nas in povratni zanki, ki potem vpliva zopet na samo slišanje.
Spuščamo se na kompleksno in velikokrat nič malo kontroverzno področje, ki se začne pri vprašanjih "Kako slišimo?" in "Kako poslušamo?".
Ta vprašanja, ki so povezana tako s psihologijo kot tudi s socio-kulturnimi dejavniki, se zdijo kar na mestu, saj skozi devet komadov slišimo vse od šklopotanja zenskih čevljev po lesenem podu in več variacij nenavadno pridušenega dežja, ki je včasih tu, blizu, včasih nekje zadaj, preko freejazzovskih fragmentov trobente in poblaznelih bobnarskih kombinacij, vse do
Risset-jevskih aditivno sintetiziranih zvonozvenov in obveznih digitalnih granularnih ostružkov, ki plešejo po strukturi komadov, kot da bi bili product naključnostnega algoritma.
Gololed, kar naj bi pomenilo zmrznjen sneg, je eden tistih albumov, ki redko ostajajo pri enaki ali podobni zvočni sliki, temveč potujejo iz situacije v situacijo, z nekakšnim občutkom za čas, postanek, prehode in dinamiko. Z izjemno variabilnostjo v časovnih intervalih posameznih konstrukcijskih elementov Devyanin doseže opazen občutek dinamike.
In če se vrnemo na več kot petdeset let staro misel o konkretnosti in abstraktnosti glasbe, in v tem kontekstu poslušamo Gololed, si ne moremo kaj, da ne bi uživali v okusni kombinaciji referenčnosti in abstrakcije. Užitek je resnično v večplastnosti, kjer lahko v danem trenutku slišimo tako izredno sugestibilnost in deskriptivnost, kot tudi abstraktne sintetizirane poteze.
Osredotočimo se lahko na verodostojen izraz, ki je v resnici mreža povezav in asociacij med konretnim in abstraktnim. In kar se ob takem mentalno precej intenzivnem poslušanju zgodi, je nenadno kreiranje novih referenc in asociacij, tako rekoč začasna konfiguracija znakov in označevalcev v realnem času, on the fly, tukaj in zdaj.
Čisto osebno, na trenutke se mi je zazdelo, da sem skozi glasbo začutil prehajanje časa in prostora. Obe dimenziji sta se zazdeli izredno napolnjeni z življenjem, kompleksnostjo, večplastno aktivnostjo... skoraj bi vonjal in tipal.
Skratka eksplozija senzibilnosti in pojav ukrivljenosti časa. In, ali ni to tisto, kar nas venomer provocira, da bi razumeli, se osvobodili? Ali ni to tisto zaradi česar nam nobena meja ni nepremagljiva? Občutek neskončnosti?
Album Gultskra Artikler: Gololed, ki je bil izdan leta 2004 na net.založbi Autoplate je na voljo na spletnih naslovih archive.org, scene.org in autoplate.org, kjer je izdan pod Creative Commons licenco, ki dovoljuje svobodno distribucijo pod pogoji atribucije brez derivativov in komercialne uporabe.
Več informacij je na omenjenih spletnih naslovih in na creativecommons.org
Slišali bomo vseh devet komadov na albumu:
01.Gololed 02:26
02.Polojite 08:24
03.Gdetto 03:56
04.Babushka Dnya 04:47
05.Onita 02:41
06.Koldun 04:57
07.Tekto 01:35
08.Starik Hotabitch 06:11 in
09.Logoled 01:22
linki:
http://autoplate.org/
http://archive.org/
http://scene.org/
http://creativecommons.org/
--
nova_s_imp.$$.sky.location.0[dgreez] org ~at~ lined
Komentarji
komentiraj >>