Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF PROGRAM, 20. julij 2004 (4153 bralcev)
Torek, 20. 7. 2004
cigor



bratski poljub
...v veljavi novela zakona o orožju...
... Evropska komisija dovolila združitev podjetij Sony Music in BMG...
...z novim predsednikom nova fasada Evropskega parlamenta...
...radodarno darilo Robertu Mugabeju...
...državni deložacijski teror na Jesenicah...

OFF NAPOVEDNIK
Ijad Alavi, novi iraški premier, je potegnil pištolo in lastnoročno eksekutiral okoli 6 upornikov na bagdadski policijski postaji in to le nekaj dni pred vzpostavitvijo kvazi neodvisne iraške banana republike. Premier prehodne iraške vlade je po pričevanjih dveh oseb, ki naj bi bili prisotni ob uboju osumljencev, olisičenih čez zapestne zglobe ter zvezanih čez oči, izjavil, da je vsak od njih ubil preko 50 ljudi in »si zasluži še kaj hujšega od smrti«.

Vihtenje revolverja, ki je dobro znano tudi Alavijevemu predhodniku, Sadamu Huseinu, naj bi se zgodilo na dvorišču ene najbolj varovanih celic enega najbolj varovanih centrov
Al-Amarija, ki leži na jugozahodnih obronkih mesta. Kabinet doktorja Alavija seveda zanika vse obtožbe. Premier naj niti ne bi nosil pištole. Toda informatorji britanskega Herolda žvrgolijo druge pesmi. Ob likvidaciji naj bi bilo prisotnih ducat iraških policistov ter štirje Ameri iz osebne Alavijeve straže. Vseh skupaj naj bi bilo 30, identiteto nekaterih pa je Herald že razkril.

Po pričevanju enega od virov naj bi bil ob kavbojskem dogodku prisoten tudi notranji minister Falah al-Naqib, ki je Alavija spodbujal, češ da bi upornike ubil sam, če jih ne bi on. Če je zgodba resnična, Ijadu ni bilo treba prav veliko spodbude.

Poslušate orožarsko orientiran OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM
V veljavo je stopila novela zakona o orožju, ki bi prav prišla tudi v večini bližnjevzodnih dežel. Popravki pred štirimi leti sprejetega zakona namreč določajo, kdo "v nobenem primeru ni zanesljiv", komu se torej ne sme izdati orožne listine. Listine ne morejo dobiti tisti, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost in ki so odvisni od alkohola ali mamil. V nobenem primeru ne morejo orožne listine dobiti tudi tisti, ki živijo v okoliščinah, neprimernih za posedovanje orožja. Maksimiljana Lavrinca, predsednika »Odbora za notranjo politiko« smo pobarali, kako osebe na javnih položajih obvladujejo same sebe in se obdržijo nad gladino opravilne nesposobnosti:
//////////////////////////////////////////////////////

Centralni komite združene evrope, Evropska komisija, je danes uradno sporočila, da je dovolila brezpogojno spojitev glasbenih podružnic podjetij Sony Music in Bertelsmann BMG [BI-EM-DŽI]. To pomeni, da bo v prihodnje štiri petine glasbenega trga Evropske unije v rokah štirih velikih podjetij: poleg novoustanovljenega Sony BMG so to še Vivendi Universal, EMI in Warner Music. Vse to je seveda zgolj voda na mlin malega potrošnika in ustvarjalcev, kakor se zadovoljno zagodrnjali iz Bertelsmannovega bruseljskega štaba. Optimizacija delovanja bo delničarje po najbolj črnogledih napovedih oplemenitila za okoli 2000 plač, ki jih čez kako leto ne bo teba več izplačevati.

Evropski parlament je v Strasbourgu danes začel tridnevno ustanovno zasedanje, na katerem bo najprej izvolil svojega novega predsednika in 14 podpredsednikov. Favorit za naslednika Irca Pata Coxa je španski poslanec Josep Borrell, ki ima po uradnemu dogovoru podporo obeh največjih političnih skupin, Evropske ljudske stranke in Stranke evropskih socialistov. Razširjeni 732-članski parlament mora danes prav tako potrditi prvo ribetino evropske scene, veliko kirnjo Joseja Manuela Barrosa. V vojni besed, ki jo napoveduje evroskeptični del parlamenta, bo na koncu verjetno obveljala fizična premoč prej omenjenih strank, ki skupaj premoreta kar 468 glasov. Za potrditev predsednika je potrebna absolutna večina, torej 367 v isti rog trobečih poslancev.

Na prepihu se je znašel tudi srbski predsedniki Boris Tadič. O pritiskih iz Washingtona in srbski politični sceni, kjer le redko vlada brezvetrje, je spregovoril naš beograjski dopisnik Dragan Novaković:
//////////////////////////////////////////////////////

Pred svojo oktobrsko upokojitvijo je malezijski predsednik Mohamed Mahathir zimbabvejskemu kratitelju človekovih pravic, predsedniku Robertu Mugabeju, podaril več tisoč dolarjev vreden malezijski les. Z njim si je Robert opremil svojo novo hiško s 25-imi spalnicami. Ostre kritike, ki so na račun te geste priletele s strani malezijske opozicije, ni težko razumeti. Mugabe je maja letos namreč razkril, da sta njegov domek delno financirali kitajska in malezijska vlada. Toda bivši predsednik se bo, kot kaže, izognil kazenskemu pregonu, saj omejitev darila v vrednosti slabih 40 tisočakov velja le do ranga ministra. Najvišji ostajajo, kakor ponavadi, nad zakoni.


Lanov izbljuvek
Podalpju se je uspelo samodeložirati iz balkanskega prostora. Počasi se ustaljujemo v urejeni, mirni in varni evropski soseski, ki pa nekaterim svojim prebivalcem ne nudi topline doma, gibanja, zaposlitve, spolne svobode, socialnega varstva, zasebnosti ali drugih malenkostnih radosti, ki jim radi častitljivo rečemo osnovne človekove pravice.

Gospod Noje Hristov je, kot veliko drugih gostov z juga ex države, v jeseniški železarni dolga leta opravljal dela, za katera pravoverni Janez ni maral. Samostojna država Slovenija ga je izbrisala, zaradi česar je izgubil zaposlitev. Zaradi izgube skromne mezde ni bil sposoben plačevati sobe v jeseniškem samskem domu. Posledično mu je grozila prisilna deložacija, ki je bila napovedana za dan štirinajstega julija leta letošnjega.

Gospod Hristov je vložil prošnjo za obnovo postopka. Dan pred deložacijo ga je jeseniško okrajno sodišče obvestilo, da je deložacija preklicana, postopek pa odložen. Kljub vsemu je BIL na dan deložacije pred domovanjem gospoda Hristova parkiran kombi podjetja za varovanje premoženja, ki je tovorno vozilo posodilo samostojnemu podjetniku Samu Urbaniji, domnevnemu nekdanjemu policistu ter domnevnemu pomočniku sodnega izvršitelja v Zasavju. Soba Noje Hristova je bila izpraznjena, ključavnica zamenjana.

Ponovimo: izvedba deložacije je bila sodno preklicana, kar pomeni, da je šlo formalno za rop pri belem dnevu. Tudi v primeru, da bi do deložacije prišlo skladno z zakonom, bi bila ta nezakonita, saj je slovenska država podpisnica ratificirane deklaracije Združenih narodov »Habitat Agenda dva«, ki poleg ostalega državo zavezuje, da deložirani osebi priskrbi ustrezno, nadomestno bivališče. Do česar pa na tej strani Alp praviloma ne prihaja. Jebeš zavezujoče dokumente, ki se jih repetitivno ignorira. Država krši LASTNO zakonodajo, pri implementaciji iste kršene zakonodaje pa je lastni, ustavno zagotovljeni pravnosti v posmeh tudi diskriminatorna. Neva Miklavčič Predan, predsednica Helsinškega Monitorja Slovenije:
/////////////////////////////////////////////////////////

Gospod Hristov v vsakodnevnem strahu zopet prebiva v svoji sobi. Proti vodilnim podjetja Meting d. o. o., ki je lastnik samskega doma in naj bi imelo tesne vezi z državnim Stanovanjskim skladom, ter samooklicanemu deložatorju Samu Urbaniji pa so vložene kazenske ovadbe.

Zgodba gospoda Noje Hristova je nov kamenček v mozaiku selektivnih kršitev človekovih pravic, odetih v zgodbe o zgledni demokratičnosti in gospodarskem uspehu. (Lan)




Komentarji
komentiraj >>