...Skandinavci vse večji alkoholiki, davki pa na tuje?...
... stalni sedež Nemčije v Varnostnem svetu OZN v nasprotju z življenjsko pomembnimi interesi Italije?...
... zračna podpora ameriški ofenzivi na milice al Sadra v Nadžafu ...
... za predsedniške in parlamentarne volitve se je registriralo okoli 10,3 milijona Afganistancev ...
... do izredne interpelacijske seje državnega zbora s podpisi koalicijskih poslancev ...
OFF napovednik:
Skandinavske države si želijo, da bi jih Evropska unija rešila iz svojevrstne zagate, ki ji vse bolj podlegajo njihovi državljani. Tam na severu se namreč vse bolj razvija čezmerno nakupovanje alkohola, ki pa zaradi visokih davčnih stopenj, s katerimi naj bi večinoma protestantske državljane odvrnili od alkoholne omame, ne poteka po domačih trgovinah in ga zato tudi ne upoštevajo skandinavske statistike o porabi alkohola.
Ker pri statistikah dosegajo ugodne rezultate, naj bi to pomenilo, da politika visokih davkov na alkoholne pijače deluje. V evropskem vrhu so namreč Luksemburžani, ki na leto po grlu spustijo 14,47 litrov čistega alkohola. Sledijo Čehi s 13,59 litra, Irci z 11,36, Francozi z 11,03 in Nemci z 10,92 litra letne porabe čistega alkohola na prebivalca.
Toda da so statistike običajno zavajajoče, ne priča zgolj dejstvo, da med prvimi petimi evropskimi državami po porabi alkohola ni Slovenije, v kateri statistike pač ne zajamejo vseh litrov doma pridelane žganice in bolj ali manj rujne kapljice. Zaradi notranjega trga EU se namreč skandinavski ljubitelji alkoholne omame domačim visokim davkom izogibajo tako, da Finci alkohol šopingirajo v Estoniji, Švedi in Norvežani na Danskem, v Nemčiji ali v cenovno še bolj ugodni Poljski. Raje kot doma, pa v Nemčiji alkoholne davke puščajo tudi Danci.
Prve reakcije na skandinavske proračunske luknje zaradi izpada alkoholnih davščin so delno znižanje davkov. Neprizanesljiva do skandinavskih javnofinančnih težav pa bo tudi Evropska komisija. Zaradi monopolnega sistema prodaje alkohola v samo državnih trgovinah je zaradi kršenja načela proste trgovine proti Švedski sprožila postopek na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu.
Poslušate nad davčno represije na alkoholno omamo nestrpen Off program Radia Študent!
OFF PROGRAM:
Italijanski premier Silvio Berlusconi ne namerava kar tako pogoltniti dejstva, da se ob dolgo napovedovani reformi Združenih narodov Nemčiji obeta stalen sedež v Varnostnem svetu. Da bi preprečil bodočo pravico do veta severnih germanskih rivalov, se je po pomoč pisno obrnil kar na velikega prijatelja, drugače pa nemara zgolj do te jeseni aktualnega ameriškega predsednika Georga Busha mlajšega. Bush zdaj ve, da Italija v imenu svojega nacionalnega interesa ne bo dopustila nobenega zapostavljanja lastnih življenjsko pomembnih interesov. V primeru, da italijanski predlog o demokratičnem in transparentnem sistemu rotacije ne bo upoštevan, je italijanski zunanji minister Franco Frattini v mafijskem slogu izrazil pripravljenost, da nemškim prijateljem povzročijo nekaj nevšečnosti.
Kljub temu, da sta Bushevi hčerki tradicionalni poletni gostji v Berlusconijevi vili na Sardiniji, pa ima ekipa Georga mlajšega dovolj lastnih nevšečnosti tako doma kot na tujem. Nekoliko ga je po telefonu sicer potolažil ruski prijatelj Vladimir Putin, ki mu je obljubil, da bo Rusija povečala proizvodnjo surove nafte, kar pomeni, da bodo rezerve naftnega zlata na ameriških tleh še nekaj časa ostale nedotaknjene. O spopadih med rusko vojsko in čečenskimi uporniki na obrobju Groznega, v katerih je bilo ubitih 12 upornikov, o ruskih žrtvah pa se molči, se sicer nista pogovarjala. Kako besedo ali dve pa sta rekla tudi o Iraku, Iranu in Afganistanu, v katerem se je po poročanju nacionalne iranske islamske tiskovne agencije za po dolgo časa prve prave predsedniške in parlamentarne volitve registriralo vsaj 10,3 milijona Afganistancev. Več o obskurnostih iz ameriške družbe pa naša tamkajšnja dopisnica Lidija Poljaček:
///////////////////////////////////////////
Bushu mlajšemu pa stvari ne gredo na roko niti na tujem. Že močno načeta mošeja imamam Alija v svetem šiitskem mestu Nadžaf je od včeraj ponoči pod streli ameriškega topništva in letal. Z granatami pa jo dosežejo tudi ameriški tanki, ki so se ji približali na 200 metrov. Po poškodovanem pročelju jo je tako skupila še zlata kupola mošeje. Toda aktivni so tudi borci Moktade al Sadra, saj je letalska podpora pravzaprav posledica klica na pomoč ameriških pešadincev. Da ameriškim vojaškim strategom res ne gre vse po maslu, pričajo tudi letalski napadi na najbolj uporno četrt Bagdada – Sadr city.
Ameriškemu razdejanju Nadžafu in nasploh okupaciji Iraka se tako upirajo tudi drugod po Iraku. V Bagdadu sta Sami al Muzafar, iraški minister za izobraževanje, in Miskat Mumin, iraška ministrica za okolje, ločena napada z avtomobiloma bombama v okupirani četrti Kasidija presenetljivo preživela popolnoma nepoškodovana. Te sreče pa – poleg obeh samomorilskih napadalcev – ni bilo pet njunih varnostnikov. Takoj za tem je presenetil iraški premier Alavi, ki se je premislil in se zdaj namesto za obračun s privrženci Al Sadra, s čimer grozi njegov obrambni minister Hasem al Šalan, zavzema za mirno rešitev spora. Zaradi nasprotovanja ameriški okupaciji in bombardiranja svetega mesta Nadžaf pa generalna stavka poteka tudi v Kašmirju, množični protesti pa so napovedani za zvečer.
Nič boljše sadove pa ameriška politika ne žanje tudi drugod po svetu. Severna Koreja je prilila ognja na žerjavico zunanjepolitičnih neuspehov z izjavo, da je Bush tiran, ki je zasenčil Adolfa Hitlerja in miroljuben svet spremenil v pekel nepredstavljivih razsežnosti. Nič kaj posebno novega tudi ni, da si Washington še naprej prizadeva za zamrznitev izraelskega naseljevanja na palestinskih ozemljih, ki namreč nemoteno poteka. Še več, uradni Tel Aviv je sporočil, da bo naslednje leto za 533 stanovanj razširil judovske naselbine na Zahodnem bregu. Ker je bil na delu predsedniška legenda Jimmy Carter, so lahko v Beli hiši zgolj s stisnjenimi zobmi priznali tudi referendumsko zmago venezuelskega predsednika Huga Chaveza in zavrnili obtožbe o poneverbi rezultatov.
Medtem ko bodo v Ukrajini, kjer poteka predsedniška volilna kampanja, z uličnimi nemiri obeležili 13. obletnico neodvisnosti, pa bodo drugod po svetu predvsem šteli, in sicer poslanske glasove. Češki parlament bo tako glasoval o zaupnici novi vladi premiera Stanislava Grossa, ki je nadomestil nad evropskimi volilnimi rezultati svoje socialdemokratske stranke nezadovoljnega Vladimirja Špidlo. V 200-članskem parlamentu ima koalicija namreč na svoji strani zgolj 101 poslanski glas.
Izredno zasedanje in razpravo o resoluciji, s katero bi prepovedali umik tožbe nekdanje ZRJ proti članicam zveze NATO na Meddržavnem sodišču v Hagu, pa je izsilila zmagovalka zadnjih parlamentarnih volitev v Srbiji – opozicijska Srbska radikalna stranka. Gre kakopak za »anglo-američke« agresorje, ki so v začetku leta 1999 z bombami osiromašenega urana obmetavale ZRJ. V manjšinski vladi Vojislava Koštunice se sicer zavzemajo, da za to srbska skupščina ni pristojna, kajti ta razprava naj bi se morala opraviti v zvezni skupščini Srbije in Črne gore, v kateri sicer radikalci in trenutno njihov parlamentarni privesek, socialisti, nimajo večine.
Le še slabih 40 dni do novega štetja volilnih glasov na domačih tleh, pa se za čimprejšnje izredno parlamentarno glasovanje o interpelaciji na povolilno koalicijsko pogodbo in delo vlade sedanjega premiera Antona Ropa zavzemajo prav v koaliciji. Kako zelo se na ta najmočnejši koalcijski glasovalni stroj poosamosvojitvenih časov zanese, je že včeraj nakazal prav sam premier Anton Rop, ki je po svetu stranke napovedal, da bo podpise za sklic izredne seje pristavila koalicija. Janši in ekipi naj bi svojo moč izkazali tako, da bi za zavrnitev interpelacije poskrbeli še pred uradnim začetkom volilne kampanje.
Toda kljub tej slovenski demokratični posebnosti, da koalicija zbira podpise za sejo o interpelaciji zoper svojo vlado, ima Janša v rokavu še en adut. Ni še namreč povsem jasno, ali bo to res poslednja izredna seja državnega zbora v tem iztekajočem se poslanskem mandatu. Tudi če bi koalicija ustregla ponovno tik pred iztekom mandata opozicijski Slovenski ljudski stranki in razširila sejo s soglasjem predlogu poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije ter z obravnavo sprememb zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, lahko ta še vedno priskoči na pomoč Janšistom in Bajukovcem, tako da je teoretično možno še kako izredno sejanje v državnem zboru.
V današnjem Offu je bil sam svoj šef Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>