Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
petek, 03-09-04 (3798 bralcev)
Petek, 3. 9. 2004
tomazza



... ruski vojaki posegli v talsko dramo v severnoosetijskem Beslanu ...
... Varnostni svet zahteva umik 20.000 sirskih vojakov iz Libanona ...
... Bush mlajši bo neutrudno nadaljeval boj za širjenje svobode po svetu ...
... francoski muslimani obljubljajo izpustitev francoskih novinarjev ...
... tudi uradno se je začela volilna kampanja za državnozborske volitve ...

Ne boste verjeli, toda šele danes se je tudi uradno začela volilna kampanja za 3. oktobrske volitve v državni zbor. In do volilnega molka v petek, 1. oktobra opolnoči, bomo imeli še polna ušesa visokoletečih puhlic kandidatov za lagodno poslansko življenje. Prav danes se izteče tudi rok, do katerega morate volivci, ki boste na dan glasovanja v tujini, volilni komisiji sporočiti, da želite glasovati po pošti. Željo lahko izrazite tudi da boste glasovali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu, samo še danes pa lahko zahtevate tudi vpis v stalno evidenco volilne pravice.

Da pa z demokracijo na Slovenskem le ni vse v najboljšem redu, pa je sam zase pokazal avgustovski Polimeter Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede, ki mu načeluje Niko Toš, drugače tudi član Kučanovega klana oziroma Foruma 21. Najboljše sicer res kaže Liberalni demokraciji, ki bi jo volilo 20 odstotkov anketiranih, takoj za njo pa so se uvrstili slovenski demokrati z velikim S Janeza Janše, ki bi jih volilo 13 odstotkov anketiranih.

Toda ne gre prezreti podatka, da je kar 44 odstotkov volilnega telesa še vedno neopredeljenih. Ali je to resno znamenje upadanja zaupanja v domačo strankarsko ligarhijo ali pa se tudi slovensko volilno telo amerikanizira oziroma televizira, pa bomo izvedeli po mesecu dni volilne kampanje.

Poslušate do kvazidemokratičnega preverjanja ljudske volje popolnoma ravnodušen off program Radia Študent!


Priča smo razpletu talske drame v šoli severnoosetijskega mesta Beslan, kjer so ugrabitelji, ki zahtevajo neodvisnost Čečenije, po uradnih podatkih zadrževali 328 otrok staršev in učiteljev. Neuradne številke so sicer višje, toda po jutranjih telefonskih pogajanjih, na katerih so se dogovorili, da bodo reševalci iz šole odstranili odvečna trupla, sta odjeknili eksploziji, po katerih so iz šole začeli bežati tako talci kot ugrabitelji. Ruski specijalci so že popolnoma prevzeli nadzor nad šolo, pri tem pa ubili vsaj pet ugrabiteljev. Vsi talci so evakuirani, v zaminirani šoli pa se streljanje nadaljuje. 13 v talce preoblečenih ugrabiteljev pa je med to akcijo pobegnilo v stanovanjsko četrt mesta.

Drama zaradi ugrabitev – te zadnje modne muhe sodobnih teroristov – pa se nadaljuje tudi v Iraku. Francoski zunanji minister Michel Barnier se je tako sestal z delegacijo francoskih muslimanskih verskih predstavnikov, ki naj bi v Iraku posredovala za izpustitev dveh ugrabljenih francoskih novinarjev. Kljub temu, da tudi sami nad zakonom, ki od srede prepoveduje nošnjo očitnih verskih simbolov v francoskih javnih šolah, niso navdušeni, so sporočili, da sta novinarja živa in da z njima dobro ravnajo. Zaenkrat pa še niso hoteli potrditi navedb arabske televizijske postaje Al Džezira, ki je že poročala, da sta talca predana skupini, ki naj bi ju izpustila.

Tri, prav tako 25. avgusta v Iraku ugrabljene Makedonce, ki so si svoj kruh služili pri ameriškem podjetju Sofan Engeniring, pa so ugrabitelji pripravljeni izpustiti za odkupnino. Kolikšno vsoto ameriških zelencev, ki so tudi v okupiranem Iraku glavno plačilno sredstvo, zahtevajo, pa zaenkrat še ni znano. Makedonci iz Kumanova so v Iraku za ameriške gospodarje delali za 1500 do 2200 dolarjev na mesec.

V dogajanje na vročem Bližnjem vzhodu pa je posegel tudi Varnostni svet Združenih narodov, ki je s tesno večino devetih glasov na predlog po vojni v Iraku prvič presenetljivo složnih Združenih držav Amerike, Francije, Nemčije in Velike Britanije zahteval umik tujih enot iz Libanona, katerega suverenost in ozemeljsko celovitost da je potrebno spoštovati. Vojaški okupatorji sicer ne prihajajo iz ameriške strateške zaveznice Izraela, pač pa gre za okoli 20.000 sirskih vojakov. Kljub temu da je Sirija po ameriških merilih že kar nekaj časa na črnem seznamu Bele hiše, pa v besedilu resolucije ta ni poimensko navedena. Dovolj bi bil namreč glas manj, pa bi resolucija spodletela, toda po mnenju ameriške diplomacije je tudi to dovolj, saj tako ali tako vsi vemo, koga imajo v mislih.

Sirija sicer Libanon vojaško nadzira že od leta 1976, nad zahtevo po svobodnem in pravičnem volilnem procesu v Libanonu, kjer nameravajo s spremembo ustave omogočiti še en mandat prosirsko usmerjenemu predsedniku Emilu Lahudu, pa niso bile preveč navdušene Rusija, Kitajska, Pakistan, Alžirija, Brazilija in Filipini, ki so se glasovanja diplomatsko vzdržale. Izrael, ki prav tako okupira del Libanona, je resolucijo z navdušenjem pozdravil, libanonska vlada pa jo je zavrnila z besedami, da gre za vmešavanje v njihove notranje zadeve, ki ne upošteva glavnega problema, ki je kakopak izraelska zasedba.

Prav nič diplomatsko pa je vnaprej znani nominiranec republikanske stranke za naslednji mandat v Beli hiši in sedanji predsednik George Bush mlajši v sklepnem dejanju republikanske konvencije v New Yorku pred očmi celega sveta obljubil, da bo neutrudno nadaljeval boj za širjenje svobode po svetu. O že tradicionalnih napadih na demokratskega kandidata Johna Kerrya in njegovih povračilnih ukrepih z Ohia ne gre za zgubljati besed. Kakšna je ta svoboda, pa sami zase pričajo dosežki ameriških represivnih organov na domačih tleh. Ob bok republikanski konvenciji se je namreč zbralo tudi več deset tisoč protestnikov.

Pregovorno učinkovita newyorška policija je do včeraj aretirala zgodovinsko rekordnih 18000 ljudi, ki so jih zasilno namestili v nekem skladišču ob reki Hudson, kjer so nekateri z zavezanimi rokami preždeli tudi več kot 48 ur. Več kot 50 jih je zato začelo tudi gladovno stavkati, vmešalo pa se je tudi sodišče. Kljub temu da je razsodilo, da jih morajo vsaj kakih 500 izpustiti, se to ni zgodilo. Zato bo sicer demokratsko mesto New York kaznovano z vsaj pol milijona dolarjev globe. Vseeno pa so policisti zadovoljni, hvalijo se, da v življenju toliko nadur še niso zaslužili.

Manj razlogov za zadovoljstvo pa ima pravosodni minister John Ashcroft. Njegovo zatrjevanje, da boj proti terorizmu dosega rezultate, je na laž postavil zvezni sodnik v Detroitu. Tam so po 11. septembru na hitro aretirali in obsodili dva Maročana, ki naj bi bila pripadnika speče teroristične celice Al Kaide v ZDA. Izkazalo se je, da so bili dokazi proti njima ponarejeni, vojaški tožilci pa so pred obrambo tudi skrivali razbremenilne dokaze. Manj sreče pa je imel 27-letni pripadnik ameriške nacionalne garde Ryan Anderson, ki ga je kakopak vojaško sodišče spoznalo za krivega in mu grozi dosmrtna ječa. V islam spreobrnjeni vojak je Al Kaidi ponujal informacije o ameriških enotah. Žal mu je. Še najbolj seveda zaradi tega, ker se je namesto k teroristom obrnil na preiskovalce FBI.

Medtem pa ko se na domačih tleh v soboto začenja redni remont slovenskega jedrskega ponosa – Nuklearne elektrarne Krško, ki bo iz omrežja izključen 27 dni, pa bo Evropska komisija zaradi malomarnega ravnanja z jedrskimi odpadki tožila Veliko Britanijo. Sporno je kakopak odlagališče jedrskih odpadkov jedrske elektrarne Sellafield. Ker so tudi odpadki slovensko-hrvaškega jedrskega ponosa v Krškem že vsa leta pospravljeni v tako imenovanem začasnem skladišču ob elektrarni, je nemara zgolj vprašanje časa, kdaj bo podobne tožbe deležna tudi Slovenija.




Komentarji
komentiraj >>