Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sobota, 18. 9. 2004, ob 19.00: ICY DEMONS - Fight Back! (Cloud Recordings, 2004) (2576 bralcev)
Sobota, 18. 9. 2004
dani



Ko beseda nanese na dejavnost članov ponorelega in enigmatičnega tria Bablicon, vedno znova zastrižem z ušesjem. Skupina improvizatorjev, čudakov in kreativcev, ki občasno celo odstrani bizarne nadimke in 'zajadra' na krilih lastnih imen, namreč že vse od 90-ih predstavlja enega od najbolj odtrganih kolektivov iz Čikaga, ki se loti prav vsega, kar mu pade pod roke, neutrudno sprevrača in skruni moštvo žanrskih stilov, sloni izključno na 'naredi-sam' ideologiji ter poskuša poslušalca na vsak način spraviti pred pravoverni izziv ... (več) ...
... Vsestransko podkovani multiinstrumentalisti Jeremy Barnes, Griffin Rodriguez in Dave McDonnell so namreč prelep dokaz tega, kako ustvarjanje glasbe spremeni način življenja, njihove tri redne plošče pa še danes zvenijo povsem brezčasno in odtujeno od tega sveta. Ko jim prisluhnem, v meni namreč obudijo razmišljanje o tem, kako pust in dolgočasen bi bil tale svet, če na njem ne bi bilo preverjenih norcev in navdahnjenih 'shizofrenikov'. Ok. Res je, da se na njihovi zadnji mojstrovini A Flat Inside A Fog, The Cat That Was A Dog že nabira prah, saj so od njene izdaje minila že dobra tri leta, a kljub temu se občasno še vedno znajde na mojem CD-igralniku. Zasluženo. In moram priznati, da še vedno zažarim – kot ob prvem srečanju. A upam, da se bodo v prihodnje spet kaj zganili in posneli kakšen nov bistroum, saj jih že nenasitno pogrešam. A najbrž je za ponovno bližnje srečanje še prezgodaj, saj je trojica kar prezaposlena z različnimi dejavnostmi in projekti. Jeremy Barnes se je preselil v Francijo k svoji življenjski sopotnici in vse svoje sile preusmeril na famozen multikulti solo izliv A Hawk & A Hacksaw, Dave McDonnell je nekaj časa posvetil študiju na oddaljeni Kitajski ter se zadnje čase ponovno začel posvečati predvsem bizarnim 'fuzistom' Michael Columbia in 'popopranim' rockerjem All City Affairs, Griffin Rodriguez pa je s svojim znanjem popestril razvejani lokalni jazzovski milje ter neutrudno nastopal s skupino Him.

Najbolj izpostavljena stranska preokupacija, ki pa že prerašča v pravi in 'zastavljeni' bend, pa je tudi razširjeni kolektiv Icy Demons, ki združuje več kot ducat različnih glasbenih virtuozov, pod rubriko 'ustanovni člani' pa sta se podpisala prav Rodriguez in McDonnell, ki si največ zaslug za 'porodne krče' delita prav s tolkalcem in bobnarjem Chrisom Powellom, ki ga bolje poznate kot gonilno silo maničnih in črnohumornih Need New Body. In moram priznati, da me ta naveza sploh ne preseneti – prej obratno. Člani Bablicon in Need New Body so namreč že od nekdaj tesno povezani – in to na večih ravneh. Ne samo zaradi podobne zvočne valovne dolžine in medsebojnega vpliva, temveč tudi zaradi dejstva, da so Bablicon producirali obe njihovi redni plošči ter na nosilce zvoka prispevali svoje inštrumentalne spretnosti. In zato ne preseneča, da se tudi projekt Icy Demons 'spušča' po zelo podobnih, prepoznavnih in značilnih zvočnih svetovih, saj tudi Icy Demons v glasbeni labirint neumorno mešajo bogat spekter različnih stilov in preferenc, teatralen in na trenutke že kar cirkusantski sonični 'preliv' pa gradijo na nepredvidljivosti, avanturizmu in nenehnih zvočnih preobratih. Ravnajo se namreč po trenutnih impulzih ter iz vsakega žanra vzamejo prav tisto, kar jim v danem trenutku tudi najbolj ustreza. Komadi so namreč tako pestri, da jih nikoli ne bi mogel oklestiti na eno samo impresijo. Prej bi pritrdil tezi, da v vsakem od njih najdeš toliko različnih inspiracij, da bi porabil preveč papirja, da bi razdelal njihovo bistvo. Nenazadnje 'pobirajo' žanrske osnove, ki že v svoji začetkih nikoli zares niso imele pravega imena. Pa naj se glasbeni kritiki še tako trudijo z iskanjem prave 'poti', ki jih vodi iz te črne luknje. Ok. Sedajle že pljuvam v lastno skledo, a dejstvo ostaja, da se Icy Demons nikoli ne bodo obremenjevali, kaj šele, da bi sestopili iz 'brzovlaka', ki se na subtilen način dela norca iz različnih stvari in besedo 'parodija' vedno znova obesi na veliki zvon.

A če sem sedaj napletel podobnosti, ki jih vežejo na Bablicon in Need New Body, pa lahko k temu dodam tudi spremembo smeri, ki je vsaj na prvi posluh več kot očitna. Icy Demons namreč dosežejo tisto, česar Bablicon skorajda nikoli niso imeli, Need New Body pa šele sedaj prihajajo na svoj okus. Govorim namreč o skrajni poslušljivosti, spevnosti, avant-popovski naravnanosti, lagodju in prehajanju v tisto smer, ki bi ji lahko rekel 'easy listening'. Šok? Vsekakor. A nič zato, saj so bili vedno mojstri preoblek, ki so presenetli prav na vsakemu koraku. Na projektu Icy Demons so se namreč vsi omenjeni protagonisti naučili delati prave komade z repom in glavo. Take pesmi, ki jih odlikuje prav to, da ne silijo za vsako ceno v neskončni eksperiment, ampak se prizemljijo in pristopijo iz smeri komponiranja. Ha. Kar ne morem verjeti, koliko različnih melodij, razdelanih ritmov in harmoničnih vokalov so tokrat sposobni ustvariti, a roko na srce – bil je že skrajni čas za dotično potezo, saj so v svojem početju več kot uspešni.


Komentarji
komentiraj >>