... Turčija in Grčija složno za prekinitev vseh vojaških operacij na Cipru ...
... Sirija premešča svojih 20.000 vojakov v Libanonu ...
... Iran bo kljub nasprotovanju nadaljeval z miroljubnim jedrskim razvojem ...
... ZDA Kostariko črtale iz seznama koalicije voljnih ...
... bo pred volitvami še ena predvolilna izredna seja Državnega zbora? ...
Da je nenazadnje res prav lepo pri oblastniškem koritu, so danes ponovno potrdili na ministrstvu za okolje in prostor, na katerem so si pod izgovorom, da gre za novo pridobitev v okviru evropskega tedna mobilnosti, ki se izteče jutri, omislili novo službeno vozilo. Gre pa kakopak za hibridno, energetsko učinkovitejše vozilo Toyota Prius, ki povzroča minimalne izpuste ogljikovega dioksida in ki pri mestni vožnji do 50 kilometrov na uro uporablja električni pogon ter tako ne povzroča nobenih okolju škodljivih emisij in nobenega hrupa.
Kljub temu da takšna hibridna vozila, na proizvodnjo katerih naj bi se v prihodnosti po direktivah Evropske komisije osredotočile avtomobilske multinacionalke, sploh niso tako zelo poceni, pa je ministrstvo za okolje in prostor in s tem tudi država z nakupom tudi nekoliko privarčevala. Aprila letos smo namreč ponovno po direktivah iz Bruslja v državi dobili dopolnjeni zakon o davkih na motorna vozila, ki določa, da se za vozila na hibridni pogon do konca leta 2009 ta davek ne plačuje.
Za dodatno spodbudo morebitnim ekološko osveščenim kupcem okolju, ne pa tudi denarnicam, prijaznih vozil, pa naj bi poskrbeli še ugodni krediti Ekološkega razvojnega sklada Republike Slovenije. Zaradi nove službene pridobitve, zaradi katere bo lahko končno na stranski tir postavil prej zapovedano kolo dobro razpoloženi minister Kopač in zaradi izbora prav njegovega podjetja prav tako dobro razpoloženi predsednik Toyote Adria Tatsuya Ono, pa kakopak upata, da bo ta prvi javnoproračunski nakup spodbuda, da se v takšen okoljevarstveni strošek vržejo še ostale vladne ustanove, lokalne skupnosti, podjetja in posamezniki.
Poslušate do okoljevarstvenega trošenja javnoproračunskega denarja v predvolilne namene ravnodušni off program Radia Študent!
Skupna odločitev Turčije in Grčije, da bosta naposled prekinili vse vojaške operacije na Cipru, je naposled razblinila fatamorgano, da je Evropska unija oaza miru v današnjem, z vojaškimi spopadi razrvanemu svetu. Da je do tega prišlo, je bilo potrebno zgolj polurno srečanje zunanjih ministrov Abdullaha Guela in Petrosa Moliviatisa v New Yorku. Za bodoče ozračje zaupanja, ki naj bi v prihodnje zavladalo v odnosih med državama, pa je kakopak odgovorna turška potreba po grški podpori pri njenem potegovanju za članstvo v Evropsko unijo. Na odločitev se zaenkrat še niso odzvali ne na evropskem – grškem in ne na neevropskem - turškem delu Cipra, je pa ognja na vročo notranjepolitično žerjavico v Turčiji, v kateri opozicija zahteva izredno zasedanje parlamenta in sprejem kazenskega zakonika, prilil predsednik prihodnje Evropske komisije Jose Manuel Barroso. V pogovoru za Le Mond je tako prijavil, da Turčija, grški podpori navkljub, zaenkrat pogojev za vstop v Unijo še ne izpolnjuje.
Ne za končanje vojaških operacij, pač pa zgolj za premeščanje svojih sil, pa se je odločila Sirija v Libanonu, kjer ima ta v imenu lastne varnosti nameščenih okoli 20.000 svojih vojakov. Gre pa že za peto premestitev sirijskih vojaških sil od leta 2001, v zadnji so se premestili na položaje zgolj 15 kilometrov jugovzhodno od libanonske prestolnice Bejruta. Uradno je sicer po pogovorih visokih predstavnikov obveljalo, da se vojaki umikajo na libanonska območja blizu sirske meje, ker so razmere v državi stabilnejše. Neuradno pa je jasno, da je k načrtovanemu umiku vsaj nekaj malega pripomogla tudi v začetku meseca sicer s tesno večino sprejeta resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov, ki zahteva popoln umik sirskih enot iz Libanona.
Umikajo pa se tudi izraelske vojaške sile. In sicer iz begunskega taborišča v Dženinu na severu Zahodnega brega, kamor je ob zori ob spremstvu dveh bojnih helikopterjev vdrlo kakih 50 terenskih vozil in 20 oklepnikov. Kljub temu da je prišlo tudi do streljanja, pa o mrtvih ali ranjenih za spremembo ne poročajo. Je pa ob svobodo, če življenje v palestinskih enklavah sploh lahko tako imenujemo, v zadnjih 24 urah vsaj kakih 60 palestinskih, za spremembo ne teroristov, pač pa aktivistov.
Sovražne aktivnosti pa še naprej potekajo tudi v Iraku. Bombna eksplozija je odjeknila v bližini Bakube severno od Bagdada. Zaenkrat je sicer ponovno stekel tudi izvoz nafte iz severa Iraka, ameriški okupatorji pa so naposled potrdili, da je novo obglavljeno truplo prejšnji teden ugrabljeni ameriški talec Eugene Armstrong. S tem dosežkom pa se na spletnih straneh že postavlja iraška uporniška skupina Tavhin in Džihad Abuja Musaba al Zarkavija. Ugrabljajo pa tudi ameriški marinci. V Nadžafu so na mučenje v iraške zapore odpeljali več ljudi, med njimi tudi dva tesna sodelavca šiitskega voditelja Moktade al Sadra. Najbolj medijsko prepoznaven je njegov tiskovni predstavnik Ahmed al Šajbani.
Bolj za domače predvolilne potrebe kot pa kot odraz dejanskih razmer na iraškem terenu pa je namenjena izjava Pentagona, da bodo do konca leta v več kot polovici območij v Iraku lokalne oblasti same skrbele za varnost. Kako jim bo to uspelo izpeljati, pa ni najbolj jasno, kajti v isti sapi priznavajo, da jim je uspelo doslej popolniti zgolj okoli 60 odstotkov predvidenih policijskih sil. Medtem pa ko na Japonskem svojo javnost že pripravljajo na morebitno podaljšanje misije japonskih vojakov na jugu Iraka, kjer se razmere očitno še lep čas ne bodo spremenile, pa se v Kostariki veselijo izbrisa iz seznama koalicije voljnih. Bela hiša je tako spoštovala odločitev kostariškega ustavnega sodišča, da sodelovanje v koaliciji voljnih okupatorjev Iraka predstavlja kršitev miroljubnih načel ustave te srednjeameriške države.
Z razvojem miroljubne jedrske tehnologije pa nameravajo kljub nasprotovanju Mednarodne agencije za jedrsko energijo nadaljevati v Iranu. Medtem ko tam inšpektorji pregledujejo jedrske objekte in dejavnosti, ki potekajo v njih, je to mednarodni skupnosti na vojaški paradi v Teheranu sporočil iranski predsednik Mohamed Hatami. Če pa bo primer v obravnavo romal na Varnostni svet Združenih narodov, bo to pomenilo nepreklicen konec mednarodnega nadzora iranskih jedrskih dejavnosti.
Je pa nov zunanjepolitičen dosežek zabeležil vsaj domači zunanji minister Ivo Vajgl, ki v New Yorku ob današnjem začetku splošne razprave voditeljev in predstavnikov držav članic Združenih narodov spremlja predsednika Janeza Drnovška, vzpostavil diplomatske odnose z afganistanskim kolegom Abdulahom Abdulahom. Slovenija bo sicer Afganistan diplomatsko pokrivala kar iz Ljubljane, domači politični kliki pa se Afganistan zahvaljuje za sodelovanje slovenske vojaške enote v mednarodnih silah ISAF, ki naj bi pod okriljem pakta NATO stabilizirale to nestabilno državo. Predsednik države Drnovšek si je rezerviral nastop na Generalni skupščini, tako da se bo domovina enakopravno postavila ob bok Združenim državam Amerike, saj bo zbrane ob začetku nagovoril tudi sam George Bush mlajši.
Domača zunanja politika je še vedno jalova pri odnosih s sosednjo Hrvaško. O novih incidentih hrvaških ribičev v Piranskem zalivu sicer ne poročajo, je pa za incident tokrat poskrbelo domače vojaško plovilo - patruljna ladja Ankaran, ki je ob izplutju trčila v zaenkrat še neidentificirano sosednjo, ob pomol privezano jadrnico. Nad ureditvijo diplomatskih in drugih dobrososedskih odnosov pa še naprej niso navdušeni niti v hrvaškem saboru. O zadnjem notranjepolitičnem škandalu z zunanjimi konotacijami poroča naš zagrebški dopisnik Milan Peh.
/////////////////////////////////////////////////
Ne mirujejo pa niti domači predvolilno razgreti parlamentarci. Predstavniki poslanskih skupin so se tako sešli pri predsedniku Državnega zbora Feriju Horvatu, da se dogovorijo, kaj narediti s to nebodijetreba zahtevo opozicijskih SDS, NSI in SLS po še eni izredni seji državnega zbora pred volitvami o problematiki popotresne obnove Posočja. Ti so sicer zbrali enega več od potrebnih 23 poslanskih podpisov, ki jih zahteva poslovnik Državnega zbora, toda politično premeteni so tudi v vladajoči poziciji. Izredna seja bo, toda šele po volitvah, 7. oktobra, saj naj bi predvolilno zaposlena vlada šele do 30. septembra pripravila res celovito analizo o poteku popotresne obnove v Posočju za celotno obdobje od 1998. Svašta.
Komentarji
komentiraj >>