...Podobnikov incident na meji s hrvaško na tapeti vladne seje in seje odbora za zunanjo politiko držvnega zbora... ...Hrvaška incident označila kot provokacjo v predvolilne namene...
...turški premier danes v Bruslju na moledovanju – Slovenija vstop Turčije v EU podpira...
...ameriški senat ustoličil Grossa za novega vodjo CIE...
...protestirajo bivše Pekove delavke in čebelarji...
Predvolilni čas je čas herojev, je čas žrtvovanj, je čas pihanja na slovensko narodno zavest in je čas borcev za našo državo. Slovenija je enajst dni pred volitvami dobila novega mučenika. Zadnji samoiniciativno križani zaradi slovenske meje s Hrvaško je ikona Slovenske ljudske stranke Janez Podobnik. Raziskave javnega mnenja so pred dnevi kazale, da SLS-u še ni uspelo prestopiti praga 4-ih procentov volilne podpore, ki bi jim omogočila vstop v parlament. Zato je četica slovenskih politikov iz vrst SLS-a, ki prisega na poštenje in ostale moralne vrednote, za narast podpore na volitvah izbrala skrajna sredstva – izrabo nerešenega vprašanja o slovensko-hrvaški meji za lastno poromocijo.
Dvanajsterica SLS-ovih politikov je včeraj odvandrala na izlet. Obiskali so še enega borca za Slovenijo, Joška Jorasa, ki kandidira za poslanca na njihovi listi. Na njegovi domačiji so družno z golimi rokami posadili – kaj pa drugega kot slovenski nacionalni simbol - lipo. Po kopanju zemlje so vsi skupaj šli malo pohajkovati pred nosove hrvaških policistov v bližino mejnega prehoda Sečovlje. In glej ga zlomka – hrvaška policija se je odzvala s sicer netaktnim odvzemom prostosti našim izletnikom.
Tiskovnega predstavnika Slovenske ljudske stranke smo povprašali, kako komentira izjavo ministra Vajgla, da je bil izlet načrtna provokacija, ki je služila za nabirko političnih glasov.
/////////////////////////////////////////////////////////
Slovensko ljudstvo, katerega srca trepečejo za usodo Janeza Podobnika in kolegov: ni več razloga za skrb. Mučenik je v varnem naročju podalpja. Del noči je preživel na policijski postaji v Portorožu, kjer je podal ovadbo zoper hrvaške policiste, drug del pa v Kliničnem centru, kjer so oskrbeli njegove praske. Pravi mučeniki so namreč v borbi tudi ranjeni, kajne?
Poslušate nad izletništvom Slovenke ljudske stranke in zdramatiziranim nabiranjem volilnih glasov zgrožen Off program Radia študent!
Podobnikov incident na meji s hrvaško na tapeti vladne seje in Hrvaška policija je včeraj na območju slovensko-hrvaške meje pri Sečovljah aretirala več članov slovenske stranke SLS, jih odvedla na policijsko postajo v Bujah in jih izpustila šele po nekaj urah. Med aretiranimi sta bila tudi vodja poslanske skupine SLS in poslanec Ivan Božič. Incident je izzval ostro ogorčenje slovenske strani, ki je hrvaško ravnanje označila za nedopustno. Malce zdrave pameti pri odzivu na včerjašnji incident je ohranil le zunanji minister Ivo Vajgl, ki je izjavil, da gre za predvolilno potezo.
Incindent je dobil tudi mednarodne razsežnosti. Slovenska vlada je o dogodku obvestila Evropsko unijo, ki je dogodek obsodila. Slovenski premier Anton Rop pa je v afektu izjavil, da Slovenija umika svojo podporo Hrvaški ob vstopu v Evropsko unijo. Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Erwan Fouere, je takšne prenagljene odzive podalpskih politikov utišal, saj je poudaril, da Unija želi Hrvaško kljub vsemu imeti v svojih vrstah.
Hrvaški premier Ivo Sanader, hrvaški notranji minister Mlinarič in predsednik hrvaškega sabora Vladimir Šeks so včerjašnji izlet SLS-ovcev označili kot namerno predvolilno provokacijo, ravnanje hrvaške policije pa za ustrezno. Več o hrvaških odmevih na obmejni incident je povedal naš zagrebški dopisnik Milan Peh.
/////////////////////////////////////////////////////////
Evropska unija mnogo bližje Turčiji kot Hrvaški. Turški premier Recep Tayyip Erdogan v Bruslju znova dokazuje razvitost svoje države evropskemu komisarju za širitev Guentherju Verheugnu. Tokratni turški obisk visokosedečih v Evropski uniji po verjetno zadnji, preden Evropska komisija 6. oktobra objavi poročilo, v katerem bo obelodanila, ali je islamska država pripravljena na začetek pristopnih pogajanj o članstvu v EU. Vztrajni prosilki za članstvo v Uniji je šlo vse po maslu, dokler se ni zapletlo s kazenskim zakonikom. Bruselj se je namreč zgrozil, ko je Turčija v zakonik hotela vključiti tudi kriminalizacijo prešuštva. To je zaradi evropskih pritiskov sedaj postalom legalno.
Slovenski naslednik vzkipljivega Rupla, Ivo Vajgl, trud Turčije, da postane članice naše velike evropske družine, ceni. Ker je Unija Turčiji dala že toliko obljub, meni, da je tudi edino pravilno, da jo tudi sprejeme v svoje vrste. Za pogoj Vajgl postavlja sprejetje ustreznega – se pravi evropeiziranega - kazenskega zakonika.
Na drugi strani sveta, v ZDA, ki prav tako hoče civilizirati islamski svet, je kavboj Bush znova postavil pomemben sedež pod zadnjico republikanca. Nov šef CIE je postal dolgoletni republikanski kongresnik Porter Gross. Senatovo potrditev je Gross dobil kljub medklicom demokratskih senatorjev, ki so menili, da je predsednik Bush novega vodjo centralne obveščevalne agencije izbral pristransko. Bush pa trdi, da je njegova izbira kakopak pravilna, saj je Gross v preteklosti že delal za CIO. Ko je do besede prišel nov šef CIE, naslednik Georgea Teneta, je patriotskemu narodu obljubil, da bo zaposlil več agentov in izboljšal delo obveščevalnih služb. Oranžno rumeni alarm pa v Ameriki kljub temu ostaja.
Na iraški fronti pa sta življenje izgubili nedavno ugrabljeni Italijanki. Odgovornost za uboj dveh Simon je poleg Organizacije islamskega Džihada prevzela prevzela še skupina Ansar al Zavahiri. Bojda obglavljeni sosednji državljanki sta bili v Iraku kot prostovoljki za pomoč pri tamkajšnji humanitarni organizaciji.
Iz Nizozemske pa prihajajo novice o krčenju socialnih pravic tamkajšnjim državljanom. Naša amsterdamska dopisnica Barbara Hribar:
/////////////////////////////////////////////////////////
Na sončni strani Alp pa danes svojo pravico na ulicah iščejo bivše Pekove delavke v hčerinski družbi ČSP v Trbovljah in slovenski čebelarji. Nekdanje delavke s protestom pred vladno palačo želijo dobiti, kar jim delodajalci dolgujejo – poplačilo terjatev in predčasne upokojitve oziroma delovna mesta v Trbovljah. Čebelarji pa pridni kot njihove najljubše živali v beli Ljubljani delijo med in s protestnim shodom opozarjajo na neurejene razmere v čebelarstvu.
Za Šaronov slavni zid, ki se zajeda globoko v Zahodni breg na ozemlje Palestincev in pod pretvezo, da preprečuje samomorilske napade, ločuje Palestince in uničuje pokrajino, ste gotovo že vsi slišali. Betonsko kreaturo Šaronove vlade obsoja Mednardno kazensko sodišče v Haagu, Združeni narodi ter tudi skupina izraelskih aktivistov »Anarchists against the wall«. Včeraj je predstavnica skupine anarhistov Liad Kantorowitz v Menzi pri koritu predstavila delovanje svoje skupine.
/////////////////////////////////////////////////////////
Zakaj so si za točko odpora izbrali prav zid?
/////////////////////////////////////////////////////////
Varnostni zid je paradoksalno tudi pozitivna stvar. Predstavlja namreč skupno točko upora Izraelcev in Palestincev in se kot katalizator uporablja za poganjanje množičnega odpora okupaciji Palestine.
/////////////////////////////////////////////////////////
Nič pa ne kaže, da bo zid kljub mednarodnemu ogorčenju porušen. Izrael mednarodnga prava že dolgo ne priznava več.
OFF POROČILO
Strokovnjakinja za razlike med spoloma, Milica Antić Gaber, je pod okriljem Mirovnega inštituta in v sodelovanju z madžarsko politično raziskovalko Gabrielo Ilonski izdala knjigo z naslovom »Ženske v parlamentarni politiki - primerjava madžarskega in slovenskega primera«. V njej so zbrani izsledki študije, trajajoče zadnja tri leta, s katero sta profesorici natančno preučili zastopanost, položaj in angažiranost žensk v slovenskem in madžarskem parlamentu. Obe državi sta novi demokraciji, ženske pa so v obeh še danes diskriminirane, čeprav imajo uradno enake možnosti za vstop v politiko.
Milica Antić je povedala, kakšna je trenutna prisotnost žensk v slovenskem državnem zboru in njegovih organih:
/////////////////////////////////////////////////////////
Če spremljamo parlamentarno dogajanje v Sloveniji, je videti, kot da tistih nekaj poslank ne počne ničesar; med sejami, ki jih gledamo, se ne oglašajo, podpisane so le pod redkimi zakonskimi pobudami. Zakaj je tako?
/////////////////////////////////////////////////////////
Da svoje ideje uresničujejo z debatami v parlamentarnih odborih in komisijah je potrdila tudi ena od poslank, Cveta Zalokar Oražem, in dodala, da podobo njihovega brezdelja kažejo tudi mediji, saj redko izpostavijo njihove dosežke, pa tudi k besedi jih skoraj nikdar ne povabijo. Zalokarjeva pravi, da njo in njene kolegice pri delu najbolj ovira neizkušenost:
/////////////////////////////////////////////////////////
Knjiga o karierah parlamentark vsebuje tudi sintetično primerjavo med slovenskimi in madžarskimi poslankami. Antićeva jo je na kratko povzela takole:
/////////////////////////////////////////////////////////
Kandidatne liste za letošnje parlamentarne volitve skupaj vsebujejo 26% ženskih imen. Vprašanje je, koliko jih bo tokrat zasedlo parlamentarni stolček. Za povečanje njihove zastopanosti pa bi poleg mačističnega odnosa do njih v slovenski družbi morali spremeniti tudi volilni sistem. Varianta z volilnimi okraji z enim samimi kandidatom, ki ga dajo volivcu tistega območja na razpolago, namreč močno prispeva k majhni možnosti žensk, da pridejo v državni zbor.
- Off je skomponirala Anja, realnost položaja poslank pa vam je predstavila Eva.
Komentarji
komentiraj >>