Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF (3881 bralcev)
Torek, 12. 10. 2004
tomazza



... samovoljne politike Ariela Šarona po zunanjih ministrih EU ne podpirajo več niti v knesetu ...

... iz Iraka izginil jedrski material, Pakistan pa uspešno preizkusil balistično raketo domače izdelave ...

... ameriška letala nad Faludžo, ameriški senat pa nad izvozne subvencije ameriškim podjetjem ...

... druga obletnica terorističnih napadov na Baliju ...

... evro se bo tudi na Slovenskem pisal z u ...

Po imigrantih so tudi na Nizozemskem za policijski pregon očitno na vrsti še aktivisti in računalniški heckerji. Tako vsaj priča spletni poziv k solidarnosti s kolektivom ASCII, čigar kratice pomenijo Amsterdam Subversive Center for Information Interchange, ki jih v tem trenutku iz odprtega in javnega internetnega prostora, ki ga zasedajo, izganja lokalna policija. Amsterdamski subverzivni center za informacijsko izmenjavo se je vzpostavil z reciklažo starih računalnikov in uporablja izključno prosto programje, vanj pa so združeni tehnično in politično ozaveščeni heckerji ter programerji prostega programja.

Da so se svobodnomislečih uporabnikov prostega programja in svetovnega spleta usklajeno lotili represivni organi na obeh straneh Atlantika, priča že dejstvo, da so prejšnji teden, natančneje 7. oktobra, agenti ameriške varnostne agencije FBI izvedli racijo računalniških diskov internetnega providerja Rackspace, ki je gostil številne lokalne izpostave neodvisne medijske mreže Indymedia.org. Vzroki za takšno odločitev sicer niso znani, toda podjetje se je moralo odreči svojim trdim diskom, nameščenim v Veliki Britaniji.
Solidarnostno podporo lahko mrežnim aktivistom iz Amsterdama, ki se upirajo policijski izselitvi po diktatu kapitala patentne programske opreme, izrazite na http://squat.net/ascii.

Poslušate nad policijskim zatiranjem pravice do svobodnega komuniciranja in svobodne uporabe prostega programja zaskrbljen off program Radia Študent!

Kljub po lastnih ocenah uspešni vojni politiki na okupiranih palestinskih ozemljih na Zahodnem bregu in v Gazi ima izraelski premier Ariel Šaron pri svojem početju vse manj podpore. Še včeraj mu je s hladno prho vojno vnemo nekoliko omilil izraelski parlament kneset, čigar vladna večina s svojimi glasovi ni podprla njegovega govora ob odprtju zimskega zasedanja. Glasovanje je bilo sicer predvsem simbolnega pomena, prav taka pa je tudi odločitev, saj je Šaronove načrte o umiku iz območja Gaze in posameznih delov Zahodnega brega podprlo le 44 poslancev, 53 pa jih je bilo proti. Medtem ko v Šaronovi stranki Likud nasprotujejo predvsem vojaškemu umiku z okupiranih ozemelj, pa so laburisti glasovali proti v znak protesta zaradi gospodarske politike. Šaron je že napovedal, da bo za uresničitev svojih zamisli razširil vladajočo koalicijo.

O morebitnih gospodarskih sankcijah proti Izraelu pa zaenkrat še niti ne razmišljajo zunanji ministri Evropske unije. So pa na rednem mesečnem zasedanju v Luksemburgu vnovič obsodili palestinsko obstreljevanje Izraela in obenem pristavili, da je vojaška operacija Izraela v Gazi pretirana. Kljub pozivu evropskih zunanjikov obe strani seveda še zdaleč ne bosta tako kmalu izstopili iz spirale nasilja, pa tudi Izrael ne bo brezpogojno ustavil vojaške operacije, ki jo je ponovno v nasprotju z mednarodnim pravom začel 28. septembra ob obletnici druge palestinske vstaje in ki je terjala življenja vsaj 100 palestinskih ljudi.

Besedo ali dve pa so evropski zunanji ministri navrgli še o zaskrbljujočih razmerah v sudanski pokrajini Darfur. Skupni sklep je, da je do jutrišnje razprave v Varnostnem svetu Združenih narodov tamkajšnje nasilje nad civilisti spodbujajoča sudanska vlada varna pred sankcijami. Razveselili pa so tudi Libijo oziroma njenega dosmrtnega predsednika Moamerja Gadafija, za katerega ne velja več prepoved nakupovanja evropskega orožja. V zameno za samopostrežni dostop do tehničnih dosežkov evropske orožarske industrije bo Libija pod zunanjim nadzorom uničila svoje programe orožja za množično uničevanje.

Takoj pa so se na to odločitev odzvali v Pekingu. Kitajska zahteva, da Evropska unija odpravi 15 let trajajoči rezultat hladne vojne oziroma popolnoma neupravičen embargo na prodajo orožja. Korenček pa so zunanji ministri Unije namenili tudi Iranu: če ta ustavi postopke za miroljubno bogatenje urana, bo deležen paketa spodbud za okrepitev medsebojnega sodelovanja.

Kako zelo relativna je globalna jedrska varnost, pa priča sporočilo iz Mednarodne agencije za jedrsko energijo, katere šestčlanska ekipa v Iranu piše poročilo o tamkajšnjih zmogljivostih za bogatenje urana. Iz Iraka naj bi od začetka ameriške okupacije splomladi 2003 izginila oprema in jedrski materiali, ki bi jih lahko uporabili za izdelavo jedrskega orožja. Direktor agencije in nesojeni kandidat za Nobelovo nagrado za mir Mohamed El Baradej je za pomoč pri iskanju že pred okupacijo zapečatene opreme zaprosil vse države članice Združenih narodov. O vsej dvoličnosti v zagotavljanju globalne jedrske varnosti pa priča dejstvo, da se pravzaprav nihče ne razburja ob letos že tretjem uspešnem preizkusu z balistično raketo jedrskih zmogljivosti srednjega dosega, ki so ga uspešno izvedli v Pakistanu.

Dvoličen odnos do držav, ki razvijajo jedrsko orožje, pa je dokaz več, da je reforma Varnostnega sveta, o kateri je včeraj razpravljala Generalna skupščina, še kako potrebna. Toda ker smo šele na začetku te razprave, dlje od načelnega strinjanja večine članic, da obstaja potreba po razširitvi sedanjega 15 članskega organa na večje število stalnih in nestalnih članic, niso prišli. Razprave o reformi Varnostnega sveta sicer potekajo že več kot deset let, toda, da ni nobenega napredka, je kakopak zaslužna sedanja sestava, ki odraža stanje neposredno po koncu druge svetovne vojne in je preživeta najmanj od konca hladne vojne.

Ameriška vojska pa nadaljuje z okupacijsko vojno v Iraku. Ker se je potrebno v tej tudi pred zadnjim televizijskim soočenjem bojda izenačeni predsedniški kampanji izogniti televiziranim ameriškim volilcem nevšečnim smrtnim žrtvam ameriških marincev, se svinčeni vojaki Georga Busha mlajšega zatekajo k preverjeni taktiki letalskih napadov. V dveh napadih na domnevna zatočišča domnevnih privržencev Abuja Musaba al Zarkavija v Faludži so ameriški vojaški plačanci na oni svet poslali najmanj štiri ljudi, več pa jih je ranjenih. Domnevni teroristi so se za svoj vsakdanji kruh potegovali kot uslužbenci neke restavracije.

Na z iraško nafto in krvjo prepojeni zemlji pa se spopadajo v Ramadi in Karbali, kjer so verniki v mošejah lahko priča družnim racijam vojaških okupatorjev skupine voljnih in njihovih vse bolj nejevoljnih iraških kolaborantov. Nič več tako voljni, da bi sodelovali pri okupaciji in eksploataciji Iraka, pa so v Turčiji. V zameno za umik turškega gradbenega podjetja VISNAN iz Iraka je na prostost po 40 dneh ujetništva pri Salafistični skupini Abu Bakr al Sadik prikorakalo deset delavcev podjetja.

Pozornost ameriške javnosti pa je tudi te dni osredotočena na televizijske ekrane. Demokratski predsedniški kandidat John Kerry in vojni poglavar George Bush mlajši sta bojda pred zadnjim televizijskim soočenjem skoraj povsem izenačena. Medtem ko kandidata za zlorabo praktikantk iz Bele hiše nadaljujeta z medsebojnim predvolilnim obtoževanjem širom po ameriški deželi, pa je zakonsko zaušnico sedanjemu predsedniku primazal še ameriški senat. Potrdil je namreč predlog zakona, ki odpravlja Busheve izvozne subvencije za ameriška podjetja. Toda, ker tudi senatorji potrebujejo svež kapital za svoje kampanje, so ameriškim multinacionalkam in drugim korporacijam ponudili za skoraj 140 milijard dolarjev davčnih olajšav v naslednjih desetih letih. Predlog zakona bo z levo roko podpisal tudi predvolilno zagreti kandidat za drugi predsedniški mandat.

Tudi domača televizijska javnost pa napeto pričakuje končno uradno poročilo Republiške komisije, po katerem bo dokončno jasno, kdo vse bo zasedel poslanske sedeže v naslednji zasedbi Državnega zbora. Jasno je že, da so čez parlamentarni prag le prilezli tudi v Demokratični stranki upokojencev ter da bo predsednik republike prvo sejo novoizvoljenega državnega zbora sklical 22. oktobra.

Iz evropske unije in Zveze svobodnih sindikatov pa sta danes že prišla prva izziva za bodočo oblastno koalicijo. Odbor stalnih predstavnikov držav članic pri Evropski uniji se je namreč kompromisno odločil požvižgati se tudi na slovenske jezikovne posebnosti – skupna evropska valuta se bo v prihodnje pisala z u, dovoljena pa so sklanjanja po nacionalnih pravilih. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa so na tiskovni konferenci odgovorili na naslednje vprašnje: »Ali bodo evropske direktive od podalpskega proletariata zahtevale podaljšanje delovnega časa?« Odgovarja njen izvršni sekretar Gregor Miklič.

//////////////////////////////////////////////

Pa vendar prav to načrtujejo v domači družbi Kolektor.

//////////////////////////////////////////////////


Komentarji
komentiraj >>