Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF PROGRAMmmm, torek, sedemnajsti dan (3746 bralcev)
Torek, 19. 10. 2004
tomazza



antialkoholik iz Južne Karoline
... ruska duma se naposled le pripravlja na ratifikacijo Kjotskega protokola ...
... izredno zasedanje mjanmarske vlade, premier in vodja obveščevalne službe general Khin Nyunt v zaporu ...
... Bush po podpisu zakona za humanitarno pomoč Severni Koreji spet pred Kerryjem ...
... protestni shod za bojkot volitev Srbov v Kosovski Mitrovici ...
... bo danes jasno, kje bo kdo sedel v novi razporeditvi Državnega zbora? ...

2. novembra bodo v Združenih državah Amerike predsedniške volitve. Volilni analitiki po vsem svetu se tako te dni izgubljajo v zapletenem volilnem sistemu vsake posamezne zvezne države. Nenazadnje je Al Gore leta 2000 osvojil slabe pol milijona glasov več kot Bush, pa se je zaradi manjšega števila elektorskih glasov vseeno obrisal pod nosom za Belo hišo. Ugibajo tudi, ali bo tokrat volilna udeležba res rekordna. To v ameriških merilih sicer pomeni, da bo večja kot leta 2000, ko se je na volišča odpravilo 51,3 odstotka od 206 milijonov Američanov z volilno pravico. Volilci v ameriški zvezni državi Južna Karolina pa bodo odločali tudi o tem, kako bodo zapili zmago ali poraz svojega predsedniškega favorita.

2. novembnra bo tako v Južni Karolini, ki ima sicer med vsemi kavbojskimi državami največ prometnih nesreč zaradi alkohola, ob predsedniških volitvah potekal tudi referendum, o načinu točenja žganih pijač v tamkajšnjih barih in restavracijah. Južna Karolina je namreč poslednja država, kjer vam šilce žganega servirajo samo iz 0,5 decilitrske stekleničke, ki se sicer običajno uporabljajo in za domov kradejo na letalih.

V senci predsedniške volilne kampanje tako poteka vojna med pristaši žganega, ki si bi radi v bodoče tako kot pravi potomci kavbojcev, kdaj za šankom naročili tudi celo litrsko steklenico in tistimi, ki jih skrbi, da jim bodo v prihodnje natakarji pijačo redčili z vodo. Zaskrbljeni so sicer tudi natakarji – večina jih namreč sploh ne zna mešati koktejlov ali žganja točiti iz navadnih steklenic. Ne glede na izzid tako referenduma kot predsedniških volitev, bo 3. oktobra tako v Južni Karolini gotovo rekordno vsaj število glavobolov.

Poslušate z natakarji iz Južne Karoline solidarni off program Radia Študent!

Kljub temu, da naj bi bilo poročilo nekdanjega nizozemskega premierja Wima Koka o izpolnjevanju ciljev lizbonske strategije Evropske unije, uradno objavljeno šele novembra so že znane prve za evro-utopiste neprijetne podrobnosti. Evropska unija namreč izgublja tako proti Združenim državam Amerike kot proti Aziji in zaostaja pri izpolnjevanju coiljev lizbonske strategije, po kateri naj bi do leta 2010 Evropska unija postala najbolj dinamično gospodarsko območje na svetu. Problem so delovna mesta. Da bo do leta 2010 zaposlenost 70 odstotna, je potrebno od nekje ustvariti še 11 milijonov novih delovnih mest.

Nekaj novih delovnih knjižic bo gotovo doprinesla navezava Evropske unije na Rusijo. Tudi o tem bo tekla beseda na srečanju ministrske trojke EU – Rusija v Haagu. Tudi domače evropske barve bosta zastopala nizozemska in luksemburška zunanja ministra Bernard Bot in Jean Asselborn, gostila pa bosta ruskega kolega Sergeja Lavrova. Skupaj pa se bodo pripravili na vrhunsko srečanje EU-Rusija, ki bo 11. novembra prav tako v Haagu, tudi po katerem pa schengenski vizni režim za ruske državljane najverjetneje ne bo še odpravljen.

Kljub temu pa se Evropski uniji prilizujejo tudi v ruski dumi, kjer naj bi se v petek naposled le začela razprava o ratifikaciji Kjotskega protokola, ki predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Kjotski protokol, od katerega so Združene države pod vodstvom malega Busha odstopile leta 2001, bo sicer stopil v veljavo, ko ga bo ratificiralo vsaj 55 držav, ki so bile leta 1990 odgovorne za vsaj 55 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov. Kljub nasprotnikom, ki opozarjajo, da bo ta ogrozila rusko gospodarsko rast, je malo verjetnosti, da ga Putinova parlamentarna večina ne bi tudi dejansko podprla. Ker pa so samo Združene države odgovorne za četrtino vseh svetovnih izpustov, bomo na samo izvajanje Kjotskega protokola še malo počakali.

Po svoje se z demokracijo bodejo tudi v Mjanmaru, kot se je samooklicala nekdanja Burma. Pravzaprav je za to najbolj zaslužna vojaška hunta, ki je po lanski Nobelovi nagrajenki za mir Aung San Suu Kyi, ta je že od maja v hišnem priporu, včeraj na hladno postavila še generala Khin Nyunta. Ta je sicer v eni osebi združeval funkciji predsednika vlade in vodje vojaške obveščevalne službe. Zanj in za nadaljno izolacijo dežele bo poskrbelo vojaško sodišče, ki ga nadzira pravi gospodar dežele in vodja vojaške hunte Than Shwej.

Z demokratizacijo pa so še naprej težave tudi v Iraku, kjer se je nevarnemu prevozu goriva od Talila v Tadži uprlo 18 ameriških vojakov. Zaradi demoraliziranih ameriških sil, se je za premeščanje britanskih vojakov bliže k vročem Bagdadu zavzel tudi britanski zunanji minister Jack Straw, ki ni pripravljen razočarati pri demokratizaciji Iraka vse bolj neuspešne zaveznice. Uradno bodo sicer odločili britanski poveljniki na terenu, kar pa pomeni, da je premestitev 650-ih vojakov, ki so trenutno v bližini Basre na jugu Iraka, blizu.

Vse bolj blizu so v Iraku tudi prve poopkupacijske volitve. Kako zelo tamkajšnji okupatorji obvladujejo razmere pa pričajo tudi današnji letalski napadi na Faludžo, ki naj bi bilo zatočišče privržencev na rezanje zahodnih glav prisegajočega Al Zarkavija, 10 novih žrtev med iraškimi policisti in truplo ameriškega vojaka, ki je v svoji sobi v vojaškem oporišču v proivinci Dijala podlegel ranam, ki jih je pridobil med izvajanjem bojnih operacij. S tem se je število smrtnih žrtev med ameriškimi soldati tudi po uradnih poročilih iz Pentagona od marca lani povzpelo na 1100. Zaradi sabotaže naftovoda na severu Iraka pri kraju Beidži, pa je popolnoma presušila tudi pipca iraške nafte proti Turčiji.

To pa seveda ne ovira predvolilno razgretega vojnega poglavarja iz Bele hiše, ki po zadnjih anketah spet vodi pred demokratskim izzivalcem Johnom Kerryijem. Za Busha bi bojda glasovalo 50, zanj pa zgolj 47 odstotkov anketiranih. Toda že vnaprej se ve, da bodo odločilni glasovi v treh državah – Floridi, Ohiu in Pennsylvaniji.

Svoj zunanjepolitični vtis na domačem dvorišču pa si bo Bush nekoliko poskusil popraviti s podpisom zakona za humanitarno pomoč še zadnjemu komunističnemu reliktu, pravzaprav pa vojaški diktaturi – Severni Koreji. Bush sicer še včeraj ni vedel odgovora na vprašanje, ali sta jedrski velesili Severna Koreja in Iran danes kaj bolj nevarna, kot takrat, ko je prevzel oblast. Toda oblast je oblast in zato bodo v predvolilni maniri od leta 2005 lačni severnokorejci deležni 24 milijonov dolarjev spodbud za promocijo človekovih pravic, demokracije, tržnega gospodarstva in vladavine prava. In to prav takšnih kot jih imajo v Ameriki, kjer si bodo lahko pridobili tudi begunski status. Če jim bo seveda v ZDA sploh uspelo prebegniti.

Nič več pa iz Kosova ne bežijo kosovski Srbi, kjer se v pričakovanju sobotnih parlamentarnih volitev že štiri dni vrstijo protestni shodi. Prav danes naj bi bil osrednji v shod bojkotašev v Kosovski Mitrovici. Več o predvolilnih razmerah na Kosovu pa naš beograjski dopisnik Jovan Bačkulja.

////////////////////////////////////////////////

Z demokracijo pa so težave tudi v domovini, kjer se novoizbrani poslanci Državnega zbora pripravljajo na konstitutivno sejo, ki bo v petek. Še največ besednega žolča za uvod v naslednje letno, nemara pa tudi ne celotno štiriletno obdobje, so prelili o tem, kje bo kdo sedel. Kljub temu da je prenovljen dvorana Državnega zbora pravzaprav okrogla, bi se vbsi radi zrinili nekam v sredino. Ker se niti dopoldne niso mogli zediniti o bodočem sedežnem redu so sestanek pri komaj še kak dan aktualnemu predsedniku Državnega zbora Feriju Horvatu prekinili in ga bodo nadaljevali popoldne ob 16.00-i uri, ko bo znano ali so vsi za kompromisni predlog, ki pa mu pravzaprav nasprotujejo zgolj zmagovalni slovenski demokrati z velikim s.

Ve pa se že, da bo Jelinčič in druga nacional-slovenska bagra tudi v prihodnje v opoziciji. Ta bo kakopak konstruktivna, je še prijavil Zmago, ki se mu tako tudi tokrat ne bo uspelo nastaviti se za nacional-kulturnega ministra. Da pa bodo slovenske finance vseeno bolj kompetetno upravljane, pa bi bodoči mandatar Janša za začetek najraje poskrbel tako, da bi na mesto predsednika Državnega zbora odstranil Andreja Bajuka.


Komentarji
komentiraj >>