Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Četrtek, 21.10.2004,ob 23.00: Bootleg posnetek koncerta PAN SONIC in PEACHES (Festival SONAR, Barcelona, junij, 2002) (3418 bralcev)
Četrtek, 21. 10. 2004
dani



Pan Sonic & Peaches v živo!

Kdor je že kdajkoli sredi junija obiskal Barcelono, dobro ve, da je mesto v začetku poletja še precej več kot pa le turistična atrakcija, kulturna in umetniška norišnica ter z lahkotno atmosfero posejana katalonska prestolnica. Če se malce ozreš na okoli in tvoja bledolična narava ni že upešala ter pregorela v vroči klimi, se lahko zaveš, da prav v tem času v Barceloni poteka prodorni, 'nadčasni', megalomanski in multižanrsko naperjeni festival Sonar, ki si je v vseh teh letih neumornega, hiperaktivnega in naprednega delovanja priboril že tako reputacijo v svetu elektronsko-karkoli predznačene scene, da ga lahko brez dlake na jeziku ovekovačim z besedami kot so 'superlativi', 'največji', 'na tekočem' in še marsikaj bi se mi lahko prilepilo na jezik...(več)...
...Kar me je pri dotičnem festivalu vedno očaralo je predvsem to, da se nikoli ne omejuje, zadovolji prav vsakega v množici, poskrbi za nešteto okusov ter poleg celovitega pogleda na dogajanje v kreativni glasbeni sceni, tisto, čemur lahko rečemo 'novo' in 'sveže' poveže s tradicijo, polpreteklo zapuščino in nikoli ne pozabi na mejnike, 'stebre' in staroselske mojstre ter inovatorje, ki so na čas, ki ga živimo sedaj, zapustili še kako močan pečat. Tako boš vedno presenečen, ko boš npr. na istem 'terenu' zasledil na eni strani take zvezde kot so Jeff Mills, Richie Hawtin, Arto Lindsay in Carl Cox, na drugi pa popolno avantgardo na čelu s Terryjem Rileyem, Christianom Marclayem in japonskim revolucionarjem po imenu Yasunao Tone. Vsakdo lahko najde nekaj za svoj okus – pa naj bo jazzer, improvizator, rocker, elektrofonik, hip-hoper ali pa nekaj vmes. A izkušnja je lahko ne trenutke že kar prehuda, saj je lokacij nešteto, v treh dneh se številka obiskovalcev -, ki so v veliki večini tako ali drugače povezani z umetnostjo - povzpne tudi do številke 100.000, dogodkov je v tako omejem času pošteno preko 350, da o tempiranem in razvejenem urniku koncertov niti ne izgubljam besed. A poudariti moram tudi to, da Sonar ni le glasbeni festival, saj med prireditvami ponudi tudi filmske projekcije, predavanja, predstavitve 'opreme' artistov, razstave, multimedijske inštalacije in okrogle muze na različne teme. In moram priznati, da je v letu 2002 povsem prevzel tudi mene, saj le stežka na enem samem mestu najdeš toliko zanimivih stvari.

In med vrhunce tega doživetja lahko zagotovo uvrstim tudi družno koncertno zaroto med tehnoidno-industrijsko-zatripanim finskim tandemom Pan Sonic in provokativno kanadsko elektro-pankerico Peaches. Ok. Moram priznati, da se mi je že na prvi pogled dotično sodelovanje zazdelo nekoliko nenavadno, če ne celo presenetljivo. A kljub temu sem ga označil za tistega, ki je preprosto vreden ogleda, saj se še vedno štejem za starega oboževalca Pan Sonic, ekspresivna, seksualno napeta, ekshibicionistična, k verbalnem deliktu usmerjena in neposredna 'madam' Peaches pa tudi vsaj na odru obeta precej več kot pa na nosilcu zvoka. Če sem povsem odkrit nikoli nisem bil kaj pretirano navezan na njene plošče – prej obratno. Ok. Prvenec je resda v času izida vzdignil ogromno prahu in jo potegnil na 'veliki' oder, a dandanes – roko na srce – le redko prijadra do mojega ušesja. A nič ne de, saj ji je koncertni oder precej bolj pisan na kožo kot pa ceneni elektro-punk, ki ga proizvaja njena – v mojih mislih precej zgrešena – druga plošča, a to je že druga zgodba, ki je ne bom načel. Na barcelonskem nastopu pa je imela predvsem to prednost in hkrati srečo, da si je omislila sodelovanje s Pan Sonic, ki se je postopoma razvilo tudi v ne tako pogosto družno nastopanje po svetu. Na Sonarju je namreč zarota doživela premiero, Pan Sonic pa sta se izkazala za pravi izbor, saj sta v skorajda ducatu let trajajoči karieri zamenjala že veliko zvočnih 'obrazov', na lepem številu kultnih plošč zgradila specifično sonično identiteto, elektronskemu minimalizmu pridala povsem nov pomen, zapuščino industrijske godbe prenovila v hladnem in kirurško natančnem svetu elektro-akustike ter postala že prava podzemna 'kralja', ki svoj vpliv na mlade stvarjalce beležita z rapidno hitrostjo. A najbrže je imel izbor Pan Sonic še eno, bolj predvidljivo plat – rodno Finsko namreč danes dojemata predvsem kot območje za sprostitev, že pred časom pa sta si za svoj drugi dom izbrala prav Barcelono, ki je v zadnjih letih postala pravo trendovsko zatočišče za marsikatero glasbeno ime. A Pan Sonic za marsikoga zagotovo nista bila glavni magnet koncerta, saj je nastop potrdil, da bila Peaches že v tistem času prava zvezdnica. Koncertni prostor je bil namreč že kar premajhen za hordo glasbenih navdušencev, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, velika količina pa jih je ostala celo pred vhodom in vsaj za trenutek sem že pomislil, da bodo ubogega varnostnika preprosto pohodili in porinili na hladno.

In če sem bil pred začetkom še prepričan, da bo prav Peaches s svojim neposrednim pristopom gonilo tega koncerta, sem se precej uštel. Monolitni ritmi, grozeč ambient in nenehna napetost, ki sta jo s sintetizatorjem zvoka, semplerjem, ritem mašino in računalniki ustvarila Ilpo Vaisanen in Mika Vainio – udarna dvojica Pan Sonic -, so namreč v soničnem napadu povsem prevzeli sam koncertni prostor, potisnili nekoliko utrujeno Peaches v drugi plan ter do samega zaključka držali takšen tempo, da si bil 'zadet' in odtujen že v treznem stanju. Prav neverjetno je dejstvo, da te tisto, kar Pan Sonic pokažeta na ploščah, sploh ne more dostojno pripraviti na živo srečanje, kjer celota zares zaživi v polnem sijaju, udari neposredno v sredino čela in te ne spusti od samega začetka pa vse do konca. Za trenutek se mi je celo zazdelo, da je celota presenetila tudi samo Peaches, ki je na trenutke delovala kot prava marioneta v rokah finskega dvojca. Brez njune podpore bi najbrže kaj hitro zbledela, povsem prav pa je naredila, da se je tokrat držala izključno svojega prodornega vokala in kitare, ki pa je le redko zares prišla do izraza v multi-žanrskem desantu Pan Sonic. Prej bi si upal trditi, da je le polnila prostor, z vzkliki in seksulanimi recitali pa je služila predvsem podžiganju množice. A to sploh ni bil moteč faktor – prej obratno. Oz. na to sem tudi upal, saj sta se Pan Sonic izkazala za neverjetno prerojen tandem, ki je v slabih 40-ih minutah preskočil toliko različnih stilskih okvirov, da sta presentila tudi mene. Povsem druga zgodba kot na albumih, saj sta skozi koncertno srečanje v zvočno zmes prelila čisti hrup, mutirani hip-hop ritem, elektro, eksperimentalno tehnoidnost, predano ljubezen do zapuščine industrijske godbe na čelu z Einsturzende Neubauten in Throbbing Gristle, v enem trenutku pa sem celo pomislil, če slučajno ne poslušam posvetilo dobrim, starih Suicide, ki so pravkar pristali na tripu, iz mestnih ulic neposredno zavili na avtocesto ter 'našponani' do konca premaknili prestavo mnogo višje. S to razliko, da njun oboževalec Alan Vega, s katerim sta Pan Sonic posnela tudi ploščo, tokrat zapada v uporno žensko vlogo. Ok. Alana Vege in Peaches resda ne morem primerjati, a dejstvo ostala, da je najbrže ob prvem kontekstu z godbo Suicide doživela povsem isto katarzo kot dvojec Pan Sonic.

In ko boste slišali bootleg posnetek koncerta Pan Sonic in Peaches, ki se je pripetil pred dvema letoma na festivalu Sonar, se lahko samo še vprašate, kako neverjetno bi najbrže zvenela skupna plošča, ki pa zaenkrat še ni na urniku obeh entitet. Ali bolje – mislim, da bi si Peaches ob naslednji solo plošči lahko privoščila tudi to, da bi ju povabila k sodelovanju. Rezultat bi bil najbrže precej boljši kot pa v preteklosti, a edini problem, ki ga v taki zaroti tudi vidim, je prav ta, da bi jo najbrž Pan Sonic povsem podredila tudi v studiu in prevzela večji del pozornosti. Ok. To je že druga zgodba, sedaj pa vas pozivam, da si privoščite posnetek, ki vam bo zagotovo 'sedel' na telesne pritekline. Na uživanje!


Komentarji
komentiraj >>