V še vroče svežem sklicu najnoveše zasedbe predstavnikov ljudske volje je prišlo do prvih konstruktivnih zapletov, značilnih za sleherno demokratično društvo. V osredje današnjega Kultivatorja postavljamo sedala, s katerih zelo primerno plačane parlamentarne zadnjice v dobro naroda brusijo svoje govorne aparate in glasovalne kazalce na prstih.
»SEDEŽNI RED ČETRTE GENERACIJE PARLAMENTARNIH BRUCEV«
V še vroče svežem sklicu najnoveše zasedbe predstavnikov ljudske volje je prišlo do prvih konstruktivnih zapletov, značilnih za sleherno demokratično društvo. V osredje današnjega Kultivatorja postavljamo sedala, s katerih zelo primerno plačane parlamentarne zadnjice v dobro naroda brusijo svoje govorne aparate in glasovalne kazalce na prstih.
Iz medmrežnega zapisa o idejni zasnovi leta 2000 prenovljene Velike dvorane Državnega zbora smo potegnili naslednje odlomke:
»V lupini dvorane, ki jo v celoti ohranjamo, smo odkrili misel središča in obhoda. S krogom presegamo podolžno zasnovo:
zasnujemo avditorij, ki ne loči med "akterji" in poslušalci, med "vodji" in vodenimi. Demokratični krog skupnosti, ki označi hierarhijo med enakimi in je poudarjen prostor pogovora in odločanja. Tak je slovenski arhetip lipe in okrogle kamnite mize ter v krog zbrani starešine, kot se je ohranil v Vrbi na Gorenjskem: starodavna vaška lipa je obkrožena s kamnitimi sedeži za župana in dvanajstijo - to je dvanajst izvoljenih in zapriseženih mož -, srenji je načeloval župan, ki je imel upravno in sodno oblast. Nato knežji kamen, ki se kot simbol politične moči prepleta skozi del slovenske zgodovine. Zato smo s kamnom tlakovali centralni krog našega amfiteatra, na katerem je govorniški pult, ki naj bi vsakemu poslancu dal pravico in moč besede.
Krog kot popolna geometrična oblika naj bi pozitivno homogeniziral politične sile v parlamentu in obenem tudi z obliko poudaril njihovo enakopravnost in povezanost v težnji za dobrobit tistih, katere zastopajo. Krog je znak popolnosti in označevalec edinstvenega, izvzetega, središčnega, najvišjega. Tudi v idrijskih čipkah velikokrat zasledimo krog kot center nepravilne obodne forme.
V naši odločitvi pa nas potrjuje tudi mojster Plečnik, ki je novi slovenski parlament leta 1947 zasnoval kot stožec s krožno osnovo. Danes pa prednosti krožne zasnove dokazujejo mnogi tako oblikovani evropski parlamenti: deželni parlament v Dresdnu, zvezni v Bonnu, rimski parlament. Tako smo poslanske klopi razmestili v koncentričnih krogih, ki se amfiteatralno spuščajo proti centralnemu krogu z govorniškim pultom.
Pozicija predsedstva, vlade in svetovalcev je postavljena nasproti glavnega vhoda v dvorano za govorniškim pultom. Predsedniški pult je poudarjen s svojo višino in zaslonom - konstrukcija z marmornato oblogo, na kateri so grb in zastava Republike Slovenije."
Sami poslanski sedeži so sad oblikovanja kamniškega podjetja s stoletno tradicijo. Nosilni elementi in mehanizmi modela DZ 2000 so kovinski, vrtljiva kovinska noga premera 60mm je nasajena na kovinsko kaseto s smučnim mehanizmom, ki je vgrajen v tla. Lupina je izdelana iz ergonomsko oblikovane vezane plošče,
polnilo tapete je hladno rezana PU pena debeline 5 centimetrov. Sedež in naslon sta oblazinjena in oblečena z usnjem.
Mehanizmi sedeža omogočajo: horizontalno drsenje od 100 do 350 mm in vračanje v prvotni položaj, a le, če je stol neobtežen. Plinska vzmet omogoča nastavitev višine sedenja, rotacijo okoli osi stola ter njegovo vračanje v prvotni položaj. Dodatna podsedežna plošča omogoča nastavitev globine sedeža, tako imenovani relax mehanizem pa omogoča sinhrono nastavitev nagiba sedeža in naslona. Ročna opirala imajo obliko okvirja v krom-satinirani površinski obdelavi z oblazinjeno zgornjo stranico. Vgrajeni materiali povsem ustrezajo zahtevam standardov M1 in B1 o težki vnetljivosti in negorljivosti.
O tem, da naj bi pred proizvodnjo in dobavo dotičnih sedal med dvema podjetjema potekala manjša vojna za avtorstvo in je eno ostalo osmojeno, ker ni premoglo prepotrebnih osebnih poznanstev, na tem mestu ne bomo govorili. Se pa bomo vprašali, čemu se novoizvoljenci komolčijo, namesto da bi se veselili sedal s predhodno naštetimi velikodušnimi specifikacijami.
Pred mikrofon nam ni uspelo namamiti domnevnih niti dejanskih projektantov, časovna stiska ter opešan spomin na veliki projekt pa sta botrovala, da ne boste slišali niti nobene od projektantk nove Velike dvorane. Izhod v sili smo našli z gospodom Tonetom Partljičem. Zmotili smo ga pri pospravljanju svoje poslanske pisarne. Zbral je vtise o prostoru, kjer je deloval kopico svojih poslanskih let.
///////////////////////////////////////////////////
Naša redakcija je prišla do ideje, da bi se lahko pult predsednika državnega zbora prestavil v sredino amfiteatra, kjer bi bil postavljen na vrtljiv piedestal. Tako se ne bi vedelo, kdo je desni in kdo levi. Kako pa bi gospod Partljič rešil problem parlamentarnega interierja???
///////////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>