Beseda je tekla o tem, kakšne so fotografije na internetu in kakšne bi morale biti. Ali drugače, o internetu prijazni fotografiji. 
Fotografija na internetu dandanes vsekakor predstavlja glavnino vseh rab fotografij. Po nekaterih raziskavah naj bi bilo fotografij na internetu (ali vsaj v digitalni obliki) že več kot fotografij natisnjenih na papir ali kak drug medij.
Zato je dokaj pomembno, da se seznanimo z nekaterimi osnovnimi prvinami rabe fotografij na internetu. Ali, če povemo to nekoliko drugače, da se spoznamo z internetu prijazno fotografijo.
Prva pomembna stvar s tem v zvezi je format fotografij. Za rabo na internetu se uporabljata zlasti dva formata. Prvi je jpg, drugi pa gif. Jpg omogoča odlično kompresijo podatkov in je najbolj razširjen format digitalnih fotografij. Glavni prednosti gif formata sta možnost uporabe transparentnih ozadij in možnost animiranja. Več o obeh formatih (in še o nekem drugem, ki pa za splet ni tako uporabnen) si lahko preberete na koncu tega prispevka.
Druga stvar je velikost datotek. Tu je potrebno ločiti dve stvari. Ena je pošiljanje fotografij prek interneta, druga pa objava na spletu. Velikost fotografij poslanih prek interneta je v bistvu stvar dogovora. V primeru, da želimo nekomu poslati fotke primerne za izpis na papir ali na primer tisk, je lahko velikost datotek kar precejšna, vendar v splošnem velja dejstvo, da je za printanje fotk velikosti 10x15 cm dovolj že datoteka, ki zavzema cca 500 kb prostora (seveda v jpg formatu in primerno obdelana). Za fotografije, namenjene objavi na internetu je običajno 100 kb že zgornja meja. Potrebno je namreč upoštevati, da uporabniki spleta s počasnejšimi povezavami niti pod razno ne bodo čakali več kot deset sekund, da se v njihov brkljalnik naloži določena fotografija. Nekako velja, da je večina fotografij na internetu lahko, ob primerni obdelavi, dovolj dobra že pri velikosti 50 kb.
Tretja stvar je velikost fotografij. Tu ne gre za velikost, ki jo merimo v bajtih, temveč velikost, ki jo merimo (najbolj običajno, vsaj kar se spleta tiče) v pikslih. Tudi tu se je potrebno prilagajati najbolj nazadnjaškim. Nekakšen nenapisan standard, tako fotografij na internetu, kot tudi samih internetnih strani je, da osnovno razmerje velikosti predstavljata številki 800x600 pikslov. To je najmanjša ločljivost običajnih računalniških zaslonov. Višje resolucije so načeloma izpeljanke omenjene resolucije (seveda z izjemami kot so widescreen formati). Zaradi pravkar rečenega velja, da naj bi fotografije, gledane na računalniškem zaslonu ne presegale magične meje 800 pikslov. Še bolje se je nekoliko spustiti. Že 600 pikslov omogoča, da je večina fotografij dovolj razločnih in kvalitetnih za gledanje na zaslonu, poleg tega pa se na ta način prav gotovo izognemo tudi pogosti pasti gledanja fotografij na zaslonu. Namreč prevelikim fotografijam, ki uhajajo iz zaslona in po katerih je potrebno kar nekaj časa drseti, da jim pridemo do konca. To, da manjše fotografije zahtevajo manj prostora (manjše datoteke), je najbrž dovolj očitno.
Četrta stvar je poimenovanje fotografij objavljenih na internetu. Tudi tu obstaja kavelj. Večina iskalnikov namreč fotografije išče med drugim tudi po njihovem imenu. Torej, če imate na primer fotografijo konja, za katero bi si želeli, da jo vidi še kdo drug, na primer tisti, ki preko iskalnikov (ponavadi gre za googlovce) iščejo fotografije konjev, potem imate za dosego tega namena neprimerno večje možnosti, če vašo fotografijo poimenujete z besedo konj (ali morda še bolj natančno, na primer šetlandski poni), kot če ji date ime DSC000345. Še več možnosti imate, če fotografijo opremite tudi z alternativnim tekstom (tekstom, ki se pojavi, ko gremo z miško nad fotografijo). Tudi ta tekst je za mnoge iskalnike oziroma robotke, ki prečesavajo vsebino interneta relevanten. Napišite na primer: konj v diru z lepo grivo. Po potrebi lahko dodate tudi avtorja fotografije.
To bi bilo za uvod v internetu prijazno fotografijo na kratko vse. Za konec prilagamo, kot obljubljeno na začetku, še nekaj dodatnih informacij o treh najbolj razširjenih formatih digitalnih fotografij. Format tiff je omenjen zato, ker je odličen za izdelavo tako jpg-jev, kot gif-ov, čeprav zaradi svoje potratnosti s prostorom sam še zdaleč ni primeren za uporabo na internetu.
Gif
je kratica za Graphic Interchange Format.
Prednosti:
- Barvna paleta 256 barv
- 8 bitni način obdelave kljub zgolj 256 barvam.
- Omogoča uporabo transparentnega ozadja.
- Uporaben za slikice, logote in bennerje. Možno je narediti animiran gif.
- Primeren za čb fotografije — ponavadi zavzame še manj prostora kot jpg.
Slabosti:
Samo 256 barv. Neprimeren za predstavitev kvalitetnejših (barvnih) fotografij.
Jp(e)g
je kratica za Joint Photographic Experts Group
Prednosti:
- Ker uporablja zelo napreden način kompresije podatkov, fotografije zasedajo zelo malo prostora ob minimalni izgubi same kvalitete. To z drugimi besedami pomeni maksimalno število podob na spominskem modulu vaše kamere ali računalniškega diska.
- Najhitrejši zapis (prepis) iz fotoaparatovega tipala na spominsko kartico (spominski modul).
- Popolna kompatibilnost z vsemi programi za obdelovanje fotografij/slik. (PaintShop, Adobe Photoshop, PhotoPlus, Macromedia Fireworks…)
- Ne zahteva nobenega programa za konverzijo fotografij pri uporabi izven fotografske kamere (kot na primer raw format).
- Idealna prenosljivost preko interneta (v priponkah)
- Idealen format za objavo na internetu.
Slabosti
- Jpg format je optimiziran za majhnost datotek in pri večjih kompresijah zavrže veliko podatkov.
- Vsakič znova, ko spremeniš in ponovno shraniš jpg, izgubiš več podatkov. Nenehno ga kompresiraš.
- Neprimeren format za naprednejše obdelovanje/manipuliranje s fotografijo.
- Že pri skeniranju ali fotografiranju ni toliko oster kot tiff ali raw format.
- Zajem slike v jpg format že osnovi predstavlja določeno izgubo. Aparat namreč sliko avtomatično obdela z določenimi filtri. Za nezahtevnega uporabnika je to prednost, za nekoliko naprednejšega pa včasih predstavlja trn v peti.
Primernost
Jpg je primeren predvsem takrat, ko nam gre za optimiranje porabe prostora, hitrost odpiranja fotografij in njihovega prenosa. Lahko bi rekli, da je zaradi uporabniku prijazne kompresije najprimernejši za internetno in domačo – predstavitveno rabo. V kolikor pa bi radi fotografijo dodatno obdelovali, sta primernejša tiff in raw formata. Jpg je daleč najpogostejši format, s katerim se srečuje povprečni pa tudi naprednejši uporabnik.
Spletno
Paziti je treba, da je jpg za optimizacijo na spletu v RGB načinu in ne v CMYK! Sicer se lahko srečate z neželenimi barvnimi odstopanji od originalne fotografije.
Tiff
je kratica za Tagged Image File Format
Prednosti
- Velika kakovost slike, podobe, fotografije.
- Format ne izgubi podatkov pri kompresiji. Podatki se izgubijo zgolj pri pretvorbi iz višjega kanalnega zajema v 8-bitni način (standard pri obdelavi fotografij).
- Format je kompatibilen z večino progamov za obdelavo fotografij.
- Sliko lahko nemoteno obdelujemo in shranjujemo v nedogled, ne da bi pri tem izgubili podatke.
- Format je uporaben takoj po zajemu digitalne kamere ali skeniranju klasičnega negativa oziroma dia filma.
Slabosti
- Pri digitalnih kamerah je zajemanje v tiff formatu počasno in je odvisno od zmogljivosti procesorja digitalne kamere. Torej bo na voljo manj »hitrih« posnetkov.
- Velike datoteke. V digitalni kameri boste potrebovali večje in torej dražje spominske module.
- Velikost datoteke pri kvalitetnejšem skeniranju lahko doseže tudi 300/400 Mb, torej boste za več fotografij potrebovali večji disk. Poleg tega pa še zmogljivejši procesor za odpiranje in obdelovanje.
- Datoteke 20 Mb preprosto ne gre pošiljati preko spleta ali predstavljati na spletu. Tiff format datoteka je neprimerno slabše kvalitete kot jpg datoteka iste velikosti.
Primernost
Tiff je primeren za vse, ki dajo kaj na obdelavo svojih fotografij, predvsem pa je primeren za profesionalno obdelavo. Lahko ga je pretvarjati v druge formate, brez izgube kvalitete. Tiff je daleč najpogostejši format fotografskih agencij, torej komercialne in tudi umetniške fotografije.
V oddaji smo se seveda posvetili tudi najnovejšim informacijam v zvezi s Fotkinim natečajem Študentska noč.
Glasba
podlaga:
Shatzi
vmesniki:
Magnifico: Katjuša
Darij IV: Bella Ciao
Komentarji
komentiraj >>