Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ponedeljek, 8. 11. 2004 (3484 bralcev)
Ponedeljek, 8. 11. 2004
Anja



... ameriški zgodovniski podvig v Faludži ...
... propadel včerajšnji makedonski referendum o zakonu o decentralizaciji ...
... na Nizozemskem eksplozija v muslimanski šoli ...
... predsednik Slonokoščene obale poziva k umirjanju razmer...


Rimoklepači so resnično dobili navdih v obliki Georgea Busha mlajšega. Dobremu viru inspiracije moramo priznati, da nikoli ne preneha umetnikom dajati gradiva za ustvarjanje. Po tem, ko je na Busha rime iskal Eminem in ko so njegovo vižo prepovedali vrteti v Ameriki, se je dvignila tudi norveška rap scena.

Norvežani so bili bolj drzni od Eminema, saj so poslušalce pozvali kar k umoru novega starega predsednika Združenih držav Amerike. Veleposlaništvo ZDA v Oslu je na spletu izbrskalo stran, kjer je skupina »Gatas Parlament« ali po naše »Ulični Parlament« zbirala denar za nagrado tistemu, ki mu bo uspelo odsrtaniti Busha. Izvajalce so seveda takoj zašpecali policiji, ta pa je sprožila preiskavo in zaprla spletno stran.
Raperji seveda roki pravice odgovarjajo, da je bila spletna stran namenjena predvsem politični kampanji, s katero so Bushu hoteli sporočiti, da večina Norvežanov mrzi njega in njegovo vojno v Iraku. Dobrodošli v klubu!

Poslušate do novega starega predsednika Busha nestrpen Off program Radia Študent!

Ameriškim vojakom se dolgotrajen vojaški podvig v Iraku končno obrestuje. Nadrejeni jim zagotavljajo, da jih bo ofenziva na Faludžo, ki se je začela danes ponoči in ki naj bi dokončno razbajkala uporniško bando tam, popeljala direktno v ameriške zgodovinske učbenike. Do odločilnega napada, v katerem se z iraškimi uporniki spopada do 15 tisoč ameriških in iraških vojakov, je prišlo, ko je predsednik začasne iraške vlade Ijad Alavi razglasil izredne razmere. Malodušen Alavi je namreč ugotovil, da je njegova vlada izčrpala vsa sredstva za mirno rešitev krize. 250 tisoč prebivalcev Faludže je tako pognal iz domov. Žrtve se že štejejo. Doslej je kakopak največ civilnih.

V civilu v pariški bolnišnici še vedno leži domnevno še vedno živ Jaser Arafat. Po velikih zapletih bo rastlinica Jaser danes vendarle dobil obisk. Njegova žena Suha Arafat je namreč zagnala vik in krik, ko so izlet v Pariz naznanili trije visoki palestinski predstavniki. Palestinskega zunanjega ministra Nabila Šata, premierja Ahmeda Kureja in nekdanjega premierja Mahmuda Abasa je obtožila, da hočejo njegovega moža živega zakopati in zahrbtno prevzeti njegovo žezlo. Užaljena trojica se vendarle ne da. Že danes popoldne bo njihov letalo rezalo oblake na poti proti pariški bolnišnici. Več o Arafatu boste izvedeli v današnjem Off komentarju.

Poknilo pa je v neki muslimanski šoli na jugi Nizozemske, na srečo pa teta Matilda ni pokosila nikogar. Več o holandskem dogajanju nam je povedala dopisnica Barbara Hribar:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Na črnem kontinentu zopet vre. Tokrat je nasilje izbruhnilo v Slonokoščeni obali, kjer protestniki pred francoskimi silami z živim ščitom varujejo predsednika Laurenta Gbagboja ter usmerjajo svojo jezo na francoske državljane. Francoska vojska je namreč uničila večino vladnih vojaških letal in helikopterjev v Slonokoščeni obali, potem ko so po letu in pol premirja znova izbruhnili spopadi med uporniki in vlado. Predsednik Gbagbo je v televizijskem nagovoru prebivalce pozval, naj ne popustijo pred izzivanji in da naj bodo mirni.

Mirno že dolgo ni v Makedoniji, kjer se že od julija, ko je vlada sprejela zakon o decentralizaciji, govori o novi upravni organizacije države in položaju albanske manjšine. Včeraj se je o zakonu glasovalo na referendumu, vendar se je na volišča zvalilo premalo ljudi – samo 26 odstotkov od potrebnih 50-ih - da bi ljudsko glasovanje uspelo. Situacijo nam je pojasnil tamkajšnji dopisnik Aleksander Temkov.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Na sončni strani Alp stranke še vedno zbirajo ponudbe Janeza Janše, ki pridno kuje prihodnjo koalicijo. Bodoči šarmantni mandatar se je sestal tudi z največjim poražencem letošnjih parlamentarnih volitev, predsednikom LDS-a Antonom Ropom, vendar slednji – kot pričakovano – od Janše konkretnejše ponudbe v zvezi s koalicijo ni dobil. »Pa saj ne, da bi jo hotel«, se iz zagate vleče morebiti malo razočarani Rop ...

OFF PRILOGA

Liberalnost slovenskega Zakona o dostopu do informacij javnega značaja lahko preverite v letnem poročilu Ministrstva za informacijsko družbo. Zakon izrecno določa, da upravičencem ni treba izkazati pravnega interesa za pridobitev podatkov iz teh virov. V praksi, kakor razlaga Lenard J. Kutić, raziskovalec medijev in samostojni novinar, je zadeva nekoliko drugačna:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Mirovni inštitut je v sodelovanju s Svetom Evrope v Ljubljani v okviru zbirke MediaWatch predstavil dve knjigi s področja medijskega lastništva. Urednica zbirke in direktorica Mirovnega inštituta Brankica Petković je spregovorila o leto trajajoči raziskavi:

/////////////////////////////////////////////////////////////

Struktura medijskega lastništva ni pomembna zgolj zaradi pritiskov na novinarje. Odsotnost politične volje pri Evropski komisiji, da bi uredila medijsko politiko v Uniji, je večja težava kot se sprva zdi. Nacionalna regulativa se stežka postavi po robu medijskim multinacionalkam, kot je nemški gigant Westdeutche Allgemiene Zeitung ali WAZ:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Revnejše države svojo pomanjkljivo zakonodajo na medijskem področju rešujejo tudi na načine, ki so po godu tujemu kapitalu. Primer sta Madžarska, kjer je kar 84 % lastniških deležev v rokah tujcev, ter Češka, kjer je delež še višji. Povrnimo se k WAZ-u, ki pošteno hara tudi po Balkanu:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Formalno v Sloveniji vse štima. Zakon o medijih, za katerega sta vlada in premier na odpihu v lanskem letu napovedala amandmaje, ki pa bi se morali ukvarjati predvsem s prevelikim deležem države v medijih, je načeloma usklajen s predlogi Sveta Evrope. Sandra Bašić, druga od avtorjev slovenskega dela raziskave, pa ima še vedno nekaj pomislekov:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Predvsem novinarji se morajo zavedati, da je javnost njen edini zaveznik. Cenzure pa ni več tako zlahka zaslediti kot v časih železne partijske roke, ko so bile številke zasežene, oddaje prepovedane, teksti pa korigirani kar s črnim flomastrom. Napadi na vsebino so postali zmuzljivi kot vaša najljubša tuba Hellmans majoneze.

ODPOVED: Offirala je Anja, v medijsko lastništvo na slovenskem je bezal Igor.


Komentarji
komentiraj >>