Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 31. 10. 04 ob 14h: ČAROVNICE (4894 bralcev)
Nedelja, 31. 10. 2004
Peter



Ena izmed najbolj znanih slovenskih ljudskih pesmi v katerih nastopajo čarovnice, je belokranjska Pobelelo pole. Besedilo sicer govori o vilah, vendar lahko iz primerjave s podobnimi južno-slovanskimi pesmimi ugotovimo, da gre za tri prave vešče, ki so si pridobile oblast nad mladeničem tako, da so mu iztrgale njegovo srce.


Prehod v tržno gospodarstvo je z Zahoda v naše kraje poleg ostalega prinesel tudi potrošniške surogate starih evropskih in severno-ameriških mitologij, ki nam jih trgovci vse bučneje vsiljujejo nekajkrat na leto. Poleg veselega decembra in njegovih junakov ter sv. Valentina, se je pri nas uveljavil tudi halloween, večer 31. oktobra, ki smo ga v Sloveniji ponesrečeno in brez pravega razloga poimenovali noč čarovnic.

Zahodna oblika tega praznika izhaja iz starodavnih praznovanj, s katerimi so se keltska plemena 1. novembra, na dan svojega novega leta, poslavljala od poletja in pripravljala na začetek dolge, temne in hladne zime. Slednjo ljudje povezujemo s smrtjo, zato naj bi na večer 31. oktobra zemljo obiskale duše umrlih in povzročile številne nevšečnosti, od ustrahovanja ljudi do ogrožanja živine. Da bi se jih ubranili, so Kleti na ta večer kurili kresove in se ob njih zbirali oblečeni v kostume iz živalskih glav in kožuhov. Podobna obredja so se ohranila tudi kasneje v krščanstvu, le da so sedaj na dan 'vseh svetih' častili svetnike in mučenike, živalske kostume pa so nadomestile preobleke v svetnike, angele in hudiče. Kasnejši razsvetljenski Zahod je z demistifikacijo prazniku halloween dodal še celo vrsto drugih prikazni, ki so kot maske na ta večer strašile ljudi. Slovenci danes iz bogate zbirke različnih strašil najraje uporabljamo le eno – to so čarovnice.

Čarovnice, coprnice ali vešče poznata evropska in z njo slovanska mitologija že od nekdaj. Nekoč so bile poleg vračev pri Slovanih spoštovane osebe, ki so se ukvarjale z zdravljenjem, izganjanjem zlih sil in napovedovanjem usode, z nastopom krščanstva pa se je njihov položaj močno spremenil. Povezovati so jih začeli s satanom in jim pripisovali krivdo za nevihte, točo, bolezni in smrt. V ljudskih predstavah so se lahko spreminjale v različne živali, po zraku so letale na metlah ali jezdile kozle, včasih so se tudi slekle in od nog do glave namazale s čarovniško mastjo, ki naj bi jo izdelovale iz posvečenih hostij in otroških src. Ljudje so se pred njimi branili s česnom in drugimi neprijetnimi vonjavami, najboljše obrambno sredstvo zoper njih pa je bil križ. Prikazovale so se na določene dneve, največkrat na sveti večer, ponekod na veliko noč, časovno najbližje današnji »noči čarovnic« pa se je dalo nekoč čarovnice videti ob jesenskem enakonočju. Cerkev je poganska verovanja v čarovništvo izkoristila za krvave sodne procese, ki so v Evropi in Severni Ameriki potekali od 14. do 18. stoletja. Zaradi krivoverstva so inkvizitorji obsodili na deset-tisoče moških in žensk ter jih sprva obešali, kasneje pa sežigali na grmadah. Glavna žarišča čarovniških procesov na Slovenskem so bila v Škofji Loki, v okolici Cerknice, v Ljubljani in v Krškem.

Ena izmed najbolj znanih slovenskih ljudskih pesmi v katerih nastopajo čarovnice, je belokranjska Pobelelo pole. Besedilo sicer govori o vilah, vendar lahko iz primerjave s podobnimi južno-slovanskimi pesmimi ugotovimo, da gre za tri prave vešče, ki so si pridobile oblast nad mladeničem tako, da so mu iztrgale njegovo srce. V motivu treh žena - matere, sestre in ljubice, ki se spravijo na mladeniča, zato ni prav nobene romantične metaforike, kot nekateri radi domnevajo. Vera, da čarovnice človeku rade pojedo srce in izpijejo kri je bila razširjena po vsem Balkanu. Pesem so Belokranjci nekoč plesali ob zimskem kresu, na Janževo, 27. decembra – ob priložnosti, ki (še enkrat povejmo) nima ničesar opraviti z nočjo čarovnic. Po plesanju kola vidimo, da gre za staro baladno pesem, ki se je v izvirni obliki prepevala ob plesanju, po provansalsko balar, od koder izvira naš izraz »balada«. Pesem je peta v preprostem troglasju – zgornja dva glasova pojeta v vzporednih tercah, tretji, bordunski, pa se zadržuje na osnovnem tonu melodije. Posnetek je nastal v Predgadu v Beli krajini, leta 1961.

Pobelelo pole, na Slovenske ljudske pesmi I. (ZRC SAZU, 1996)

Peter Kus



Komentarji
komentiraj >>