Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ILHAN ERŞAHIN - Virgo (Double Moon, 2000) (2798 bralcev)
Sobota, 17. 3. 2001
Bozji_dar



Ilhan Erşahin - Virgo »Na svetu ni nič močnejšega od ideje, katere čas je prišel.«

Na Švedskem rojeni Turek Ilhan Erşahin, ki ustvarja v ameriškem talilnem loncu, je v svoji godbi uspešno spojil vsaj tri kulture. Evropsko spoštovanje do zgodovine, ki se čuti v njegovem post-bopovskem zvoku, je začinil še z ameriško pop kulturo hitre prehrane in balkansko-orientalskimi zelišči v okusni čobodri žlahtnega okusa.
Ploščo Virgo, ki je danes na našem jedilniku, odlikuje prelep suh in temačen ton Erşahinovega tenor saksofona in njegov očarljiv občutek za melodijo, ki nam takoj prikliče v spomin tiste veličastne dni založb Blue Note in Milestone, ko sta pri njiju sijala Joe Henderson in John Coltrane. V Erşahinovih kompozicijah ima melodična izraznost prednost pred gimnastičnim junaštvom, ki je dandanašnji tako značilno za mnoge jazzovske glasbenike iz njegove generacije. Neverjeten občutek lahkotnosti in istočasnega napetega pričakovanja odraža Erşahinovo zrelost, ki je na momente drzna, spet drugič pa precej ustaljena v že preverjenih vzorcih. Erşahina bi kljub občasnim podobnostim s starimi mojstri jazza le težko označili zgolj za posnemovalca, saj v svoje avtorske kompozicije vendarle vnaša nek sebi lasten zvok in slog. Res pa je, da je v glasbi, ki je kar trdno zasidrana v, recimo temu, mainstream jazz vodah, težje iskati neko originalnost, ki bi se slišala že ob površnem instant poslušanju plošče.
Na plošči Virgo je Erşahin zopet zbral vrhunske igralce, s katerimi se je vedno rad obkrožal. Za ritem sekcijo poskrbita Larry Grenadier na basu in Brian Blade na bobnih, pridruži pa se jima še Jon Davis na pianu. Vsi skupaj z Erşahinovim tenor saksofonom pa tvorijo udaren četverec, ki od poslušalca zahteva več kot le bežno pozornost.
Če je Erşahin v svojih kompozicijah precej zagledan v jazzovski mainstream, pa ima zato prav resna nagnjenja tudi napram hip hopu in elektroniki, kar se lepo kaže predvsem v uvodnih komadih na albumu. V drugem komadu, Jungle, ki na albumu Virgo v vseh pogledih izstopa in je kar pravi mali hit, se kvartetu pridruži ameriški novodobni hip-hop poet Saul Williams, ki odrecitira še eno svojo mojstrovino. Poleg njega se na albumu v vlogi vokalista pojavi še pevka Val, ki pa je že stara Erşahinova znanka še iz projekta Wax Poetic. Gre za zanimivo mešanico organske in sintetične godbe, nekakšen jazz-house kombo, ki je odličen primer, kako lahko tako različni zvrsti glasbe čisto v redu funkcionirata ena drugi ob boku. Poleg vokala, ki je resnici na ljubo precej neizrazit in bled, pa je Val svoj prispevek albumu dodala še na samplerju. Morda bi bilo celo bolje, če bi se njen prispevek ustavil kar pri tem.
Kompozicije na albumu Virgo so nastajale in se izoblikovale na številnih nastopih, ki jih je Erşahin imel in jih ima s svojim triom po newyorških klubih. Med njimi naj omenim vsaj njihov redni gig, ki ga imajo v klubu Sweet Basil. V kratkem lahko na tržišču pričakujemo tudi živo ploščo s posnetki iz tega kluba. Na koncertih Erşahin vedno znova dokazuje, da je sposoben tudi precej bolj avantgardnega igranja, to pa je, sicer v manjši meri, a vendarle, moč slišati tudi na plošči Virgo v občasnih svobodnih izletih, ki si jih privošči v nekaterih komadih.
Ploščo Virgo odpreta komada Voodoo in Jungle, o katerih je bilo nekaj besed že povedano, sledi pa jima skladba My Room, ki sumljivo spominja na tradicionalni balkanski napev Đurđevdan. Če je to podobnost iskati v Erşahinovih turških koreninah, lahko ugotovimo, da imata turška in balkanska tradicionalna godba kar veliko stičnih točk. Konec koncev je zahodni del Turčije tudi geografsko gledano del Balkanskega polotoka. Tradicionalno orientalsko petje je mogoče slišati v petem komadu Sahara, vendar pa tu orientalski motiv ostaja le v podlagi in ne sili v ospredje. Služi bolj kot kakšna pikantna začimba osnovni melodiji. V naslednji kompoziciji Emotion se lahko iz prve roke prepričamo tudi o bolj čustveni plati Saula Williamsa, ki ga s te strani prej nismo poznali. Pesem odrecitira v skorajda baladnem vzdušju. Precej nenavadno. Sledila ji bo še ena prelepa balada, v kateri Erşahin morda celo najlepše pokaže svoj talent za melodijo. Zaradi stiske s časom pa bomo morali izpustiti dva komada, New Life in Virgo Vibe, tako da si boste morali sami ustvariti mnenje o vibracijah albuma Virgo. V pomoč vam bodo naslednji komadi: Voodoo, Jungle, My Room, Ask, Sahara, Emotion, Tasmin's Song in zaključni Waltz For Elvin. Poslušajmo!