Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFFROPA, četrtek, 18.11.2004 (3641 bralcev)
Četrtek, 18. 11. 2004
cigor



Berlusconi, Prodi, Fini in Frattini
Vseškofovska konferenca - v pričakovanju potrditve nove komisije - Litva ratificirala ustavno pogodbo - Jastržembski in Condi - prihaja Nacionalno zavezništvo - tudi Heimatdienst ne počiva
Dobro jutro upam da še v topla nedrja velike matere Evrope. Prejšnji teden se je končal nabit z novicami. Nekatere med njimi niso bile najbolj jasne. Kot nemara sporočilo generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada Rodriga Rata, bivšega finančnega ministra v populistični desni vladi španskega ex-premierja Joseja Marije Aznarja. Rato je po svojem porte parole Evropi poslal sporočilo, da naj z zvišanjem gospodarske rasti pomaga izničiti ogromen zunanjetrgovinski primanjkljaj Združenih držav Amerike. Kaj podobnega bi oproda Mednarodnega denarnega sklada lahko svetoval tudi Kitajski. V tem letu je izvoz ZDA v Evropsko unijo do septembra za 80 milijard dolarjev sicer presegal izvoz, toda cifra se za Kitajsko ustavi pri precej višjih 120 milijardah dolarjev.

Ciper in Grčija sta izrazila podporo določitvi datuma za začetek pristopnih pogajanj med Evropsko unijo in Turčijo. Čeprav je podpora v veliki meri načelna, saj od Ankare zahtevata izpolnitev čisto vseh kriterijev, se državi s tem pridružujeta mnenju progresivnejšega dela Unije. Tja se je s podporo Turčiji umestil tudi luksemburški premier Jean-Claude Juncker. V gostih je imel turškega premierja Recepa Tayyipa Erdogana, ki je potrdil, da je njegova država izpolnila "svoje obveznosti" glede izpolnjevanja političnih kriterijev za članstvo. Že jutri bomo videli, če se z njim strinja tudi Komisija škofovskih konferenc Evropske unije, ki je danes v Bruslju začela svoje dvodnevno plenarno zasedanje.

Evrokomisija in Evroparlament sta ob smrti palestinskega voditelja Jaserja Arafata ljudstvu brez države, po novem pa še brez pravega voditelja zaželela globoko sožalje. Manj prijazno so renčali izraelski politiki, ki so smrt ikone boja za neodvisnost kajpada pospremili mnogo manj prisrčno. Arafata niti pod razno niso dovolili pokopati v Jeruzalemu. S sklonjeno glavo so za njimi capljali Američani, ki so na s strani diplomatov že tako slabo obiskano pogrebno slovesnost poslali namestnika namestnika namestnika. Evropejci smo v Kairo poslali nizozemskega zunanjega ministra Bernarda Bota, družbo pa je odposlancu iz države, ki trenutno predseduje Evropski uniji, delal tudi njegov slovenski kolega Ivo Vajgl.

Medtem vsa Evropa pogleduje proti Litvi. Litovski parlament je kot prvi od nacionalnih parlamentov držav članic Evropske unije ratificiral konec oktobra v Rimu podpisano evropsko ustavno pogodbo. Nekateri pa proti baltskim republikam ne pogledujejo s tako toplimi pogledi. Med njimi je ruski odposlanec za odnose z Unijo, Sergej Jastržembski, ki pri nekaterih predstavnikih novih članic Evropske unije zaznava "primitivno rusofobijo". Moskva je doslej že večkrat izrekla kritike predvsem na račun Latvije in Estonije zaradi neurejenega položaja rusko govorečih manjšin oziroma težav, ki jih imajo rusko govoreči prebivalci teh držav pri pridobivanju državljanstva. Glede na dejstvo, da so v Evropskem parlamentu prav v preteklem tednu ustanovili posebno skupino za zaščito narodnih manjšin, regij in regionalnih jezikov, pa je kocka zdaj na ruski strani. A žal veliki nizkorasli šef Jastržembskega Vladimir Putin ne kaže podobnega ravnanja na ruski strani. Čečeni, kolikor jih je po več kot desetletje dolgem iztrebljanju sploh še ostalo, so povečini še vedno teroristi in državni sovražniki, nič bolje pa ni niti v Ingusetiji ali pa v nekdanjih ruskih republikah. Dober primer je Gruzija, kjer se Kremelj še vedno odprto vtika v notranjepolitične zadeve te zdaj suverene države.
Hlepenje ex-vzhodnega bloka po žlahtni vseevropski valuti je še najbolj čutiti prav v Sloveniji. Po ugotovitvah Eurobarometra je naša država med desetimi novimi članicami Evropske unije v krogu tistih držav, ki kažejo največje navdušenje nad skupno evropsko valuto. Še vedno pa tudi pri nas počiva dovolj skepse, saj je za uvedbo zainteresiranih le 62 odstotkov prebivalstva. Ostali se še predobro zavedajo nenadnega usklajevanja cen ob pretvorbi in instant podražitev življenja v državah, ki so plemeniti papir že vzele za svojega.

Še nekam se nam Kranjcem mudi. Petnajst let po padcu Berlinskega zidu je čas za novega. Vstop v schengensko skupino pa ni edina od prioritet Slovenije. Salzburška skupina petih novih članic Unije je razpravljala tudi o bazi prosilcev za azil Eurodac, ki bi jo v imenu varnosti in prava združili tudi z mednarodno bazo kriminalcev Interpol in njeno evroverzijo Europol, pa tudi s schengensko informacijsko bazo. Slovenija po Bohinčevih besedah načrtuje, da bo pogoje za vstop v schengensko skupino izpolnila do leta 2007, kar pomeni, da bo takrat ukinjen policijski nadzor na slovenski meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko.
Sicer pa se trudimo čimprej prevzeti tudi samo predsedovanje Svetu Evropske unije. Kakor da ni dovolj, da nas naslednje leto čaka zahteven mandat vodenja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Z ratifikacijo nove ustavne pogodbe, ki v veljavo predvidoma stopi čez dve leti, bo predsedovanje Svetu Evropske unije šlo po rotacijskem načelu, kjer bodo predsedujoče tri države hkrati. Slovenija sprejema predlog nizozemskega predsedstva Evropske unije o uvrstitvi v prvo trojko, v kateri se bomo v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2008 z Nemčijo in Portugalsko igrali predsednike.

Koroški Heimatdienst bo poskrbel, da zakon o javni rabi slovenščine pride na ušesa tudi evropskim vrhovom. Slovenija bo morala zaradi Zakona o javni rabi slovenščine na zagovor pred Unijo. Zakon, ratificiran 20. avgusta letos, je v politični javnosti na avstrijskem Koroškem sprožil ostre kritike. Tako ga je na primer koroški deželni nacionalist Jorg Haider označil kot "nacionalističen zakon, ki predvideva jezikovni imperializem". Sklicevanje na prost pretok storitev je načelo, zaradi katerega nas je evroposlanec Anreas Moelzer iz Haiderjeve svobodnjaške stranke ovadil komisarju za notranji trg Fritsu Bolkesteinu.

Jose Manuel Barroso je Evropski parlament včeraj v Strasbourgu pozval, naj na današnjem glasovanju podpre njegovo ekipo ter ji omogoči, da začne z delom. Parlament je prejšnji teden očitno sprejel premešane karte bodoče komisije bodočega predsednika. Sveži imeni administracije, italijanski Franco Frattini in Latvijec Andris Piebalgs, sta uspešno opravili zaslišanja. Parlament očitno nima več problema niti s prerazporejenim Madžarom Lazslom Kovacsem, ki se z energetike seli na carino. Začetek naslednjega tedna bo Prodijeva ekipa torej sklenila svoj mandat. Dobra novica, da bo Frattini zamenjal spornega komisarkega kandidata za pravico, svobodo in varnost Rocca Buttiglioneja, se v podalpje vrača kot bumerang. Frattinijev skoraj gotovi naslednik v Berlusconijevi vladi je Gianfraco Fini, predsednik Nacionalnega zavezništva, torej trde desnice v že tako desni italijanski vladi.

Latvijec Piebalgs, ki bo pristojen za energetiko, se je v zaslišanju v Evropskem parlamentu pred odborom za industrijo, raziskave in energetiko izrekel predvsem za krepitev konkurenčnosti Evropske unije, odreči pa se ne namerava jedrski energiji, saj ta predstavlja za zdaj še nazaobidljivo dejstvo.

Barroso, ki velja za zagovornika tesnih odnosov med Venero in Marsom, upa, da bo Evropa razvila tesnejše vezi z novo ameriško administracijo. Odstopa zadnjega, pa četudi le navideznega goloba v ameriški administraciji Collina Powella in njegove zamenjave s tesno prijateljico Bushevega klana in arhitektko vojn v Afganistanu ter deloma v Iraku Condi Rice ni direktno komentiral. Administracijo strahu pa je s koalicijo najvoljnejših, torej Britancev in takrat še Aznarjevih Špancev, lani spomladi pred ameriško invazijo na Irak na Azorih gostil nihče drug kot takratni potrugalski premier – Jose Barosso. Da bo jasno, kako načelna bo bodoča Evropa.


Komentarji
komentiraj >>