Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sreda, 3.11.´04, 15.30: TOY DOLLS - 2. 11. 2004, MOČVARA, ZAGREB (2964 bralcev)
Sreda, 3. 11. 2004
Skabina



Zagrebška dvorana Močvara je včeraj zvečer dobesedno pokala po šivih. Le kako ne bi, ko pa so tam igrali legendarni angleški punk šaljivci The Toy Dolls. In ker je to njihova prva turneja po petih letih oddiha, je seveda zanimanje za koncerte zelo veliko. Večina koncertov, ki so jih odigrali od petnajstega oktobra do včeraj, je bila razprodana in zagrebški koncert ni bil izjema. Karte v predprodaji so menda razprodali že pred časom, tiste, ki so jih pustili za dan koncerta, pa so šle v trenutku... (v celoti...)
RADIO ŠTUDENT
KONC. RECENZIJA
3. 11. 2004

TOY DOLLS - 2. 11. 2004, MOČVARA, ZAGREB

*Zagrebška dvorana Močvara je včeraj zvečer dobesedno pokala po šivih. Le kako ne bi, ko pa so tam igrali legendarni angleški punk šaljivci The Toy Dolls. In ker je to njihova prva turneja po petih letih oddiha, je seveda zanimanje za koncerte zelo veliko. Večina koncertov, ki so jih odigrali od petnajstega oktobra do včeraj, je bila razprodana in zagrebški koncert ni bil izjema. Karte v predprodaji so menda razprodali že pred časom, tiste, ki so jih pustili za dan koncerta, pa so šle v trenutku. Tako je pred dvorano ostalo, na oko, vsaj sto ali dvesto nesrečnih punkerjev, od katerih so se nekateri pripeljali tudi od zelo daleč, prišlo pa je tudi do takih ponudb redarjem, kot je dvojno plačilo, samo da bi prišli noter. Na njihovo žalost neuspešnih.
Pri takem zanimanju pa menda ta turneja ja ne bo zadnja, kakor dvoumno nakazuje ali provocira s svojim imenom Our last tour?, ki ni povedni stavek, pač pa vprašanje in uvod v koncert v obliki spačene verzije Final Countdown od Europe. Kakorkoli že, temu apokaliptičnemu uvodu je sledil energičen koncert, ki dokazuje, da ima pevec Olga še vedno precej energije, le mogoče za kanček malo bolj odraslo zveneč glas. Sicer pa se mu leta prav nič ne poznajo. Še vedno namreč zgleda tako pobalinsko kot pred petindvajsetimi leti.
Olga je seveda edini originalni član ter alfa in omega Toy Dollsov, ki so od svojega nastanka leta 1979 šli čez toliko kadrovskih sprememb, da jih je skoraj nemogoče prešteti. Njegov specifičen, otroško zveneči glas, je poleg avtentičnega glasbenega stila zagotovo najbolj pripomogel k veliki bendovi popularnosti. Na tokratni turneji je s seboj pripeljal popolnoma novo ekipo; bobnarja Davea in basista Toma. Nova ekipa pa ne prinaša nič novega, pač pa že dobro znano, odlično Toy Dolls razpaljotko, pa tudi humoristične vložke in inserte Olgovih kitarskih izživljanj – ki mu, roko na srce, sploh ne gredo tako slabo od prstov in v katerih še najraje obdeluje kakšne klasike – Bacha in Mozarta recimo. Ti inserti so tudi stalnica vseh albumov Toy Dolls.
Kljub odlični predstavi Toy Dollsov včeraj pa sem bila malo razočarana, ker je bila ta precej kratka. Glavni del je trajal kakšno uro, v njem pa smo lahko slišali nekaj komadov iz prihajajočega novega albuma, ki nosi enako dvoumno ime kot turneja –imenuje se Our last album? – spet gre za vprašanje, seveda. Album bo izšel petnajstega novembra. Ob novih, moram reči, da veliko obetajočih komadih, “The death of Barry the Roofer” in “Cheatin' Chick from China”, smo seveda slišali še nekaj starih, predvsem hitov, kot so “Back in '79”, “Idle gossip”, “Lambrusco kid”, prvi izdani single – Tommy Koweys car – Glenda and the test tube baby in She goes to finos, pa sta sledila v drugem – zaključnem bisu, po katerem se Toy Dollsi niso več vrnili več na oder.
Ves čas koncerta je bilo v Močvari prav prijetno vzdušje, ki je vključevalo tudi veliko plesanja – slamanja in stage divinga. Olga, Dave in Tom pa so prav tako dobro razpoloženi uprizarjali majhne skeče, ki pa so bili za nas, malo manjše ljudi, bolj slabo vidni, ker na vseh koncetih je itak pravilo, da se morajo največji postaviti v prvo vrsto, da ostali ja nič ne vidijo. Poleg tega pa smo spričo natlačene Močvare, kamor gre najbrž vsaj 600 ljudi, če ne več, bili priča koncertnemu savna fenomenu, ki je vključeval tudi potoke švica po stenah. No, to je bil tisti manj prijetni aspekt koncerta. Savna gor ali dol, zadovoljni smo najbrž odšli v večini.

sKabina


Komentarji
komentiraj >>