Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
V NATO? Bodite no resni... (3699 bralcev)
Sreda, 3. 7. 2002
tomazza



Tudi današnji N-euro moment z neresnostjo projekta domače politične garniture o vključevanja domovine v zvezo NATO v zobeh sem prispeval Tomaž Z.
Slovenski oblastniki imajo vse manj časa, da svoje izvoljeno ljudstvo, ki sicer to ni, saj so vendar oblastniki tisti, ki so bili izvoljeni, prepričajo o nujnosti vključitve domovine v okvir vojaškega severnoatlantskega zavezništva – v zvezo NATO. Če so jih rezultati redne mesečne javnomnenjske raziskave Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Inštitutu za družbene vede – Politbarometra, prejšnji mesec še lahko navdali z novim zagonom optimizma, se bodo morala njihova politična pričakovanja ponovno nekoliko spustiti. Če bi bil namreč referendum glede vstopa Slovenije v zvezo NATO to nedeljo, bi za vstop glasovalo samo 39.6 odstotka vprašanih, proti pa bi bilo 38.2 odstotka anketirancev.

Zakaj samo 39.6 odstotka? Še prejšnji mesec je bila namreč javnomnenjska podpora – ta trn v peti okoli nujnosti vstopa v NATO poenotene domače politične garniture – višja kar za cele 4 odstotke. To pa zelo kvarno vpliva na namen vlade, katerega je ob predstavitvi za vladna prizadevanja neugodnih rezultatov tako nespretno izrekla direktorica vladnega urada za informiranje Alja Brglez. Ne boste verjeli, toda namen slovenske vlade, za katero stoji največja koalicijska podpora v po-osamosvojitveni politični dobi, je v naslednjih mesecih do pričakovanega vabila za vstop v Pragi, priti do tako prepričljive številke, ki bi kazala resno odločenost za vstop. Ponavljam – resno odločenost za vstop.

/////////////////////////////
URA TIK TAKANJE ... cd eps 002/78 čas:
////////////////////////////

Tudi slovenska vlada torej priznava, da 39.6 odstotna podpora domačega volilnega telesa ne kaže dovolj resne odločenosti za vstop domovine v zvezo NATO. Nenazadnje je v slovenskem političnem prostoru še vedno zelo živ spomin na referendumsko polomijo takrat in danes opozicijskega NATO prvoborca Janeza Janše o spremembi domačega volilnega sistema. Tudi takrat številka, ki je podprla zmagovito socialdemokratsko ljudsko voljo, nekaj čez 40 odstotkov, socialdemokratskemu kriku in viku navkljub – preprosto ni bila resna. To sta jim nenazadnje takrat na vso moč dopovedovali tudi 2/3 današnje vladne koalicije – Liberalna demokracija Slovenije in Združena lista socialnih demokratov. In nenazadnje so to potem, ko so jim obljubili mesto pri vladnem koritu, to spoznali še v Slovenski ljudski stranki. Toda do vrha v Pragi je še slabega pol leta in slovenski politični garnituri vse bolj zmanjkuje časa, da bi razsvetlila svoje zaslepljeno državljansko telo.

/////////////////////////////
URA TIK TAKANJE ... cd eps 002/78 čas:

////////////////////////////

Vprašanje na mestu je, kaj so torej vladni uradniki pravzaprav počeli vse te mesece, ko je podpora tej vojaški severnoatlantski organizaciji, ki po vsem svetu deluje kot orodje interesov vojaško najmočnejših držav sveta, med slovenskimi državljani počasi, a vztrajno upadala? V glavnem so se - v svoji slepi zaslepljenosti, ki ji pravijo kar razumevanje varnostne situacije v Evropi - smešili. K temu so kakopak v največji meri pripomogli slovenski portparoli vključitve, ki so s svojim zanikanjem osnovnih postulatov demokracije, zaradi katere so nenazdnje tudi pristali med politično elito, prispevali največ k upadu domače priljubljenosti zveze NATO.

Svoj delež so seveda prispevali tudi anti-nato in za-mir aktivisti, toda k tokratnem nezadovoljstvu domačega državljanskega telesa je še največ pripomoglo nedavno na stare enoumne partijske čase spominjajoče mahanje zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Tudi Ruplovo mahanje, ki ni ostalo nezabeleženo in neopaženo tudi drugod po svetu, s seznamom, nekdaj res družbenopolitičnih delavcev, danes pa demokratičnih branikov Natu nenaklonjenih novinarjev, je namreč milo rečeno neresno. Slovenija je namreč vsaj deklarativno demokratična država.

V demokratičnih državah pa se oblastniki vsaj delajo, da si za demokratično javno razpravo nasprotujočih si mnenj vsaj deklarativno prizadevajo. Toda pri nas ne. Časa za uresničitev čedalje bolj le sebi lastnih ambicij slovenske politične garniture po vključitvi v zvezo NATO pa je z vsakim dnem manj. Pa še pred mednarodno skupnostjo je potrebno izpasti vsaj kolikor toliko resno. Demokratično resno. Pa čeprav bo decembrska širitev severnoatlantskega zavezništva za nekatere države – oziroma njihove v lastni prav zaslepljene politične elite - zadnja priložnost, da opozorijo na svojo strateško pomembnost v Evropi.

/////////////////////////////
URA TIK TAKANJE ... cd eps 002/78 čas:
////////////////////////////

Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>