Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
torkov OFFFFFFFFfffffff (3831 bralcev)
Torek, 30. 11. 2004
tomazza



... štiriurna splošna stavka v Italiji ...
... ukrajinski parlament o nezaupnici premierju in nesojenemu predsedniku Janukoviču ...
... Šrilanka ponovno na pragu državljanske vojne ...
... mednarodni dan solidarnosti s Palestinci v pričakovanju predsedniških volitev ...
... parlamentarni odbori blagoslavljajo drugo polovico ministrov Janševe vlade ...

Slovenska policija namerava letos ali naslednje leto začeti poskusno uporabljati pištole taser. Gre za orožje, ki ne strelja, pač pa na napadenega iz neposredne bližine izstreli dve električni žici, ki zmoreta 50 tisoč voltov napetosti. Za koga naj bi se uporabljalo, sam zase govori podatek, da ima zgolj 6,4 metre dosega. Takšno orožje je tako lahko primerno zgolj za s strelno pištolo oboroženemu policistu pravzaprav manj nevarne, mogoče samo s hladnim orožjem ali pa še s tem ne, opremljene kriminalce.

Najbolj vneto pa elektrošok pištole taser že preizkušajo v Združenih državah Amerike in v Kanadi. Tako vsaj priča podatek, na katerega je svet opozorila Amnesty International. Od leta 2001 se je zaradi izpostavljenosti elektrošoku, zadanemu s pištolo taser, tam onstran luže v večna lovišča odselilo že 70 ljudi.

Med državami, kjer že uporabljajo ali testirajo taserje, so Argentina, Avstralija, Kanada, Nemčija, Izrael, Malezija, Mehika, Španija, Turčija, Združeni arabski emirati in Velika Britanija. Najbrž je popolnoma odveč pripominjati, da kot sredstvo prisile prav pride tudi povsod drugod, koder je ameriško osvobojeno ozemlje, denimo v Afganistanu in Iraku.

Ve se že, kdo še sodi v najbolj rizično skupino za 50 tisoč voltno elektro šok policijo. Elektrošok, ki ga je mogoče zadati s pištolo taser, povzroči tveganje za srčni zastoj pri ljudeh, ki so pod vplivom drog ali imajo hude zdravstvene težave, kot so bolezni srca.

Poslušate nad bodočo usodo bratov hašišarjev in ostale ekipe zaskrbljeni off program Radia Študent!

V italiji se je ekipa odločila za splošno stavko proti zakonu o proračunu za leto 2005. S tem so pokazali sredinca premierju Berlusconiju, ki se je pred časom postavljal z znižanjem davkov za lastno kasto peščice najbogatejših Italijanov. Proti takoimenovanim varčevalnim ukrepom v višini 24 milijard evrov in davčni reformi so zaposleni v javnem primestnem, železniškem in letalskem prometu ter v bankah, ki so stavkali štiri ure. Za cel dan pa so na stran svoje delo odložili v poštah in drugih uradih.

Nastalemu prometnemu kaosu pa se je premier Berlusconi elegantno izognil s skokom na špansko-italijanski vrh v mestu Cuenca v Španiji. Gosti ga socialistični premier Zapatero. Ob kak las pa bo Berlusconi predvsem zaradi zunanjepolitičnih stvari, kot so razlike v sodelovanju pri vojaškem posredovanju v Iraku in stalni sedež Nemčije v Varnostnem svetu, ki bi se zaradi italijanskega ega bolj prilegal na zadnjico celotne Evropske unije.

Evropska komisarka za zunanje odnose, sicer pa intimna prijateljica staro-novega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, Benita Ferrero-Waldner, se sicer osredotoča na volitve novega palestinskega predsednika, ki bodo do 9. januarja prihodnje leto. Prav v znamenju političnih bojev za Arafatovo nasledstvo je sicer minil včeraj mednarodni dan solidarnosti s palestinskim ljudstvom.

Svojo kandidaturo je pri volilni komisiji v Ramali uradno vložil vodja Palestinske osvobodilne organizacije in zgolj za nekatere člane tudi Arafatov naslednik Mahmud Abas. Da bo predsedniški boj, v katerega se bo vključil tudi v izraelskem zaporu čepeči borec za človekove pravice, Mustafa Barguti, bolj zanimiv, je poskrbela evropska komisarka na ministrskem zasedanju Evro-sredozemskega partnerstva za napovedjo, da bo za prihodnje leto za Palestince v igri 250 milijonov evrov pomoči iz Bruslja.

Hladen tuš pa je Evropska komisija doživela včeraj, saj ji v prvem poskusu ni uspelo odpraviti prepovedi za genetsko-spremenjene rastline, ki tako še vedno velja v Uniji. O tem smo se pogovorili s predstavnikom nevladne organizacije Friends of the Earth Adrianom Bebbom:

////////////////////////////////////////////

Kako pa nameravajo proti odpravi prepovedi za genetsko spremenjene rastline na evropskih tleh delovati v prihodnje?

////////////////////////////////////////////

Zadnje čase se veliko govori o ponovni širitvi Evropske unije. V središču pozornosti evropskih velikanov je predvsem, ali naj med svoje vrste povabijo tudi Turčijo. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je podprl priporočilo komisije, da Evropska unija začne predpristopna pogajanja z Ankaro. Barrosso, kot pravi, pozdravlja prizadevanja te - za mnoge konzervativne Evropejce - eksotične države za vstop v evropsko družino. Sprehodili smo se po Rožni dolini in rajo povprašali, kakšno mnenje ima o morebitnem vstopu Turčije v Evropsko unijo.

///////////////////////////////////////////////////////

Vse kaže, da pa bodo v kratkem ponovno volili tudi v Ukrajini. Za to, da bi bilo potrebno rezultate novih volitev res strogo spoštovati, sta se v telefonskem razgovoru zavzela ruski predsednik Vladimir Putin in nemški kancler Gerhard Schroeder. Ni še čisto znano, če uspešno, toda ukrajinski parlament se je namenil odstaviti spornega zmagovalca in premierja, Viktorja Janukoviča. Napad nanj kakopak vodi prav tako sporni poraženec in opozicijski vodja Viktor Juščenko. Ta mu je vrnil s pozivom, da naj bi se v primeru razveljavitve volitev oba odrekla kandidaturi in tako preprečila delitev države. Na potezi je ukrajinsko vrhovno sodišče.

Predsedniška borba pa se začenja tudi v sosednji Hrvaški, kamor bo iz programa CARDS 2004, prav tako v prihodnjem letu, steklo čistih 76 milijonov evrov predpristopne gotovine in tehnike. Več o razpisu predsedniške dirke pa naš zagrebški dopisnik Milan Peh:

////////////////////////////////

Še malo bolj pa je kar v odsotnosti predsednika Pakistana, generala Perveza Mušarafa, na položaju s podpisom zakona, da je lahko še naprej vrhovni poveljnik pakistanske vojske, učvrstil predsednik zgornjega doma parlamenta Mohamed Mian Somro. Senat je sicer zakon sprejel že v začetku meseca. Popotovanje po Južni Ameriki pa je Mušarafu nekoliko zagrenil redni indijski poskus rakete zemlja-zrak, vrste akash, ki lahko nosi tudi jedrske konice. Na pakistanski odgovor ne bo potrebno prav dolgo čakati.

Državljanska vojna pa utegne prav v kratkem ponovno izbruhniti na Šri Lanki. To vsaj skrbi vodilnega nadzornika premirja, Norvežana Tronda Furuhovdeja. Mirovni sporazum po dvajsetletni vojni so sicer podpisali februarja 2002, toda mirovna pogajanja se že leto dni niso premaknila z ničelne točke. Šrilanška vlada namreč ne pristaja na zahteve po več avtonomije na severu in vzhodu države, ki jo na svojih ozemljih zahtevajo Osvobodilni tigri tamilskega Elama.

V celotni domači državi pa je danes temačno. Svoj novi glasovalni stroj pa bo na parlamentarnih odborih Državnega zbora preizkušal mandatar Janez Janša. V toku današnjega dne bo kljub vsemu opozicijskemu kriku in viku skozi parlamentarno sito, sicer s pičlo večino, pa vendarle, spolzelo še preostalih osem ministrov bodoče vlade.



Komentarji
komentiraj >>